Dobila je 153 glasov, za izvolitev je bila sicer potrebna dvotretjinska večina 128 glasov. Slovenija je na volitvah premagala Belorusijo, ki se je prav tako potegovala za sedež vzhodnoevropske skupine ZN in je dobila 38 glasov.
Slovenija bo mesto v Varnostnem svetu ZN zasedala od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025, v tem času bo Varnostnemu svetu tudi predsedovala.
Kandidaturo za članstvo je vložila prejšnja vlada konec leta 2021, po imenovanju nove vlade pa je stekla intenzivna kampanja. V tekmi je Slovenija premagala Belorusijo, ki je kandidatka od leta 2007 in je sploh prvič kandidirala.
"Danes je velik dan za Slovenijo, izvoljeni smo za nestalno članico Varnostnega sveta ZN," je po današnji izvolitvi na Twitterju zapisala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Dodala je, da je ponosna na izjemen rezultat, ki je bil plod trdega dela.
Belorusija za poraz na volitvah v Varnostni svet krivi zahodne manipulacije v ZN
Belorusko zunanje ministrstvo je danes, potem ko je Belorusijo v boju za nestalni sedež Varnostnega sveta ZN premagala Slovenija, sporočilo, da so hvaležni vsem državam, ki so jih podprle in se niso vdale poskusom manipulacije volilnega procesa, poroča beloruska tiskovna agencija Belta.
Na današnjih volitvah v Generalni skupščini ZN je Belorusija, tesna ruska zaveznica, dobila le 38 glasov, Slovenija pa 153.
Tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Anatolij Glaz je napovedal, da bo njegova država kljub porazu na volitvah še naprej nadaljevala delo v ZN.
Uradna tiskovna agencija Belta pa je v novici na spletni strani v angleškem jeziku zapisala, da je bil izid glasovanja v veliki meri predvidljiv, "saj vsi vedo, da ima Slovenija, članica EU in Nata, jasno podporo Washingtona in Bruslja".
Dodali so, da je bil glavni cilj slovenske kandidature preprečiti izvolitev Belorusije in "okrepiti položaj političnega Zahoda v Varnostnem svetu".
Slovenija, kot piše Belta, do 9. decembra 2021 sploh ni nameravala kandidirati, temveč je leta 2017 načrtovala, da se bo za nestalni sedež potegovala šele za leti 2042-2043.
"Belorusija, na drugi strani, je kandidaturo vložila že leta 2007 ter je konsistentno in temeljito pojasnjevala svoje cilje in prioritete. (...) Vendar zaradi ciničnih političnih manipulacij postopkov v ZN s strani zahodnih držav ni bila izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN," je še zapisala beloruska agencija.
Za Slovenijo je bil to tretji poskus kandidature, prvič ji je uspelo in v Varnostnem svetu je bila v obdobju 1998-1999, medtem ko leta 2011 pri kandidaturi ni bila uspešna. Po maratonskem glasovanju jo je porazil Azerbajdžan.
Pirc Musar čestitala Sloveniji po izvolitvi za nestalno članico VS ZN
"Čestitke, Slovenija," je po današnji izvolitvi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov na Twitterju zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je čestitala tudi ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, zunanji ministrici Tanji Fajon in vladi.
"Skupaj nam je uspelo. Kandidatura je bila odlična priložnost, da smo državam predstavili svoja zunanjepolitična načela in vrednote ter okrepili medsebojne stike. Zdaj pa začenjamo s trdim delom," je še dodala predsednica.
Vsem, ki so zaslužni za ta uspeh, je čestital tudi bivši predsednik Borut Pahor. "Danes je za Slovenijo pomemben in lep dan, že drugič v kratki zgodovini je dobila mandat ZN za soodločanje o usodnih zadevah sodobnega sveta," je na Twitterju zapisal Pahor, ki je bil predsednik države v času, ko je Slovenija konec leta 2021 vložila kandidaturo.
Država za izvolitev potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in glasujejo. Članic ZN je 193, a Venezuela zaradi zamude pri plačilu v proračun organizacije nima glasovalne pravice, tako da je danes glasovalo 192 držav.
Varnostni svet ima 15 članic, od tega je deset nestalnih, pet držav - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija - pa ima stalne sedeže in tudi pravico veta.
Golob: To je eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji
Premier Robert Golob je današnjo izvolitev Slovenije v Varnostni svet ZN označil za "enega največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji" ter se zahvalil vsem, ki so zaslužni zanj. "Naše pravo delo pa se s tem šele začenja," je dodal.
Golob je izid glasovanja označil za rezultat celoletnega trdega dela ekipe, v kateri so sodelovali vsi najvišji predstavniki države, pri tem pa se je posebej zahvalil predsednici Nataši Pirc Musar in zunanji ministrici Tanji Fajon, pa tudi vsem sodelavcem v diplomatskih službah.
"Naše pravo delo pa se s tem šele začenja. Slovenija kot majhna, a samozavestna članica Varnostnega sveta, bo lahko pomembno prispevala na področjih, kjer včasih veliki obnemorejo, tako bomo delovali kot faktor povezovanja med različnimi interesi," je dodal.
Po njegovih besedah bo lahko Slovenija dejansko vplivala na svetovne politike. Premier verjame, da bo znala prisluhniti tudi malim članicam pri tistih izzivih, ki jih najbolj tarejo. "Dosledno se bomo zavzemali za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti," je napovedal.
Izpostavil je še podnebne spremembe. "Potrudili se bomo, da bo ta točka na glavni agendi ZN, kajti ravno podnebne spremembe predstavljajo največjo grožnjo za našo bodočnost, za našo varnost in mir v svetu," je dejal.
Slovenija bo v Varnostnem svetu sodelovala pri odločitvah glede miru in varnosti v svetu
Slovenija bo v Varnostnem svetu ZN, najpomembnejšem organu svetovne organizacije, kot nestalna članica delovala od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025. Sodelovala bo pri odločitvah, ki zadevajo svetovni mir in varnost, za kar bo med drugim treba okrepiti diplomatsko ekipo v New Yorku.
Misijo pri ZN v New Yorku vodi veleposlanik Boštjan Malovrh, ki je v času - za razmere na ZN - izjemno kratke kampanje za članstvo v Varnostnem svetu, opravil pomembno delo pri iskanju podpore med kolegi na sedežu ZN.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je že pred volitvami v Varnostni svet napovedala okrepitev misije. Trenutno tam deluje 13 diplomatov, a se bo njihovo število povečalo na 20. To je nujno, saj je na dnevnem redu Varnostnega sveta vse več zadev.
Tuji analitiki predvidevajo, da se bo Slovenija največ ubadala z vprašanji Balkana, kot sta Kosovo in Bosna in Hercegovina, čeprav slovenski diplomati med kandidaturo te problematike niso posebej izpostavljali.
Napetosti v Varnostnem svetu zaradi Ukrajine se bodo predvidoma nadaljevale
Fajon je kot prioritete izpostavljala vprašanja podnebja, mladih, vodne diplomacije in varnosti prehrane, spoštovanja mednarodnega prava, preprečevanja nekaznovanosti, zagotavljanja odgovornosti, preprečevanja spopadov, preglednosti, pravic žensk, agende za mir in varnost ter tudi problematiko otrok v oboroženih spopadih.
V letu 2024 bodo Sloveniji v Varnostnem svetu poleg petih stalnih članic (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija) družbo delali še Švica, Malta, Ekvador, Japonska in Mozambik, ki jim mandat poteče 31. decembra 2024, ter v torek izvoljene države - Južna Koreja, Sierra Leone, Gvajana in Alžirija.
Prvo peterico bodo 1. januarja 2025 zamenjale države, ki bodo izvoljene predvidoma junija 2024. Generalna skupščina ZN namreč vsako leto izvoli pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta.
Napetosti v Varnostnem svetu zaradi Ukrajine se bodo predvidoma nadaljevale in Rusija lahko računa na podporo Alžirije, ki se je 2. marca 2020 vzdržala pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine ZN z obsodbo agresije.
Po pričakovanjih se bo Južna Koreja z Japonsko posvečala provokacijam Severne Koreje, Alžirija ima v soseščini nemirno Libijo, Gvajana Haiti, Sierra Leone pa si bo med drugim prizadevala za mir v zahodni Afriki.
Na dnevnem redu bodo tudi terorizem, podnebne spremembe, vprašanja žensk pri miru in varnosti, kibernetska varnost in številna druga. Slovenija je sicer članica tako imenovane Skupine za odgovornost, koherenco in preglednost (ACT), ki si že več let prizadeva za večjo preglednost dela Varnostnega sveta.
Glede na to, da so stalne članice sprte med drugim zaradi Ukrajine, bodo majhne države, kot je Slovenija, aktivne pri iskanju kompromisov med njimi.
Neuradno bo Slovenija predsedovala septembra 2024
Nove članice se bodo morale dogovoriti, kako si bodo porazdelile sankcijske odbore, ki so na voljo, preden jim to odredijo stalne članice. Med drugim bodo na voljo odbori za Irak, Južni Sudan in Haiti.
V času prvega članstva v obdobju 1998-1999 je Slovenija dobila vodenje sankcijskega odbora za Libijo in je lahko na koncu celo prispevala k rešitvi spora med ZDA in Veliko Britanijo ter Libijo glede terorističnega napada na letalo družbe PanAm nad škotskim Lockerbijem leta 1988 s predajo osumljencev sodišču.
Nestalno članico Varnostnega sveta vsaj enkrat v tem času doleti predsedovanje organu. Neuradno bo Slovenija predsedovala septembra 2024, to je v času otvoritvenega zasedanja nove Generalne skupščine ZN, ko se v New Yorku zberejo svetovni voditelji.
Tehnično predsedujoča država v določenem mesecu objavi program dela, predsedujoči pa lahko zasedanje skliče kadarkoli, vendar mora biti najmanj eno na 14 dni. Zasedanja so odprta ali zaprta, Varnostni svet ZN pa enkrat na leto poroča o svojem delu Generalni skupščini, ki ima skupaj 193 članic.
Varnostni svet ugotavlja, ali zadeva predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Je pa to v veliki meri odvisno od tega, ali se katera od stalnih članic v nasprotju z mnenjem večine odloči za veto v svojem nacionalnem interesu. Primerov, ko so ZDA blokirale odločitve glede Izraela, Rusija glede Sirije, Kitajska pa na primer glede Severne Koreje, je veliko.
Varnostni svet ZN lahko v skladu s sedmim poglavjem ustanovne listine ZN odobri uporabo sile proti državi ali drugim dejavnikom. Dovoljenje je lahko tudi delno ali pa se izda regionalnim organizacijam.
Reforme Varnostnega sveta ZN, ki je bil oblikovan po koncu druge svetovne vojne, stalne sedeže v njem pa imajo zmagovalke te vojne, so nujne, vendar v tem trenutku zanje ni možnosti. Potrebna bi bila sprememba ustanovne listine ZN, kar se lahko zgodi le z dvotretjinsko večino držav članic ZN, vendar ne brez soglasja vseh stalnih članic Varnostnega sveta.
Leta 1993 ustanovljena delovna skupina Generalne skupščine ZN o vprašanju enakopravne zastopanosti in povečanja članstva v Varnostnem svetu sicer deluje, vendar soglasja o tem, kdo naj dobi stalni sedež in glede pravice veta ni. Glavno besedo pri odločanju o svetovnem miru in varnosti imajo tako še naprej države zmagovalke druge svetovne vojne.
Stranke ob izvolitvi Slovenije v VS ZN ponosne in čestitajo diplomaciji
Politične stranke so ob uspehu Slovenije, ki je bila danes v Generalni skupščini ZN v prvem krogu izvoljena v Varnostni svet ZN, čestitale slovenski diplomaciji. Izpostavljajo pa odgovornost, ki jo to prinaša. Nekdanji minister Anže Logar je obenem vesel, "da je aktualna vlada razumela, zakaj je bila odločitev za kandidaturo pravilna".
"Prepričljiva izvolitev Slovenije na položaj nestalne članice v Varnostnem svetu ZN je izjemen uspeh slovenske vlade in diplomacije, ki potrjuje, da se je Slovenija v mednarodni skupnosti uveljavila kot pomembna partnerica," so ob uspehu zapisali v največji vladni stranki Gibanje Svoboda.
Kot so navedli, se zavedajo izjemnega pomena, ki ima ga članstvo v Varnostnem svetu za našo državo, pa tudi odgovornosti, ki jo prinaša. "V Svobodi smo prepričani, da lahko Slovenija odločilno pripomore k dodatni zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, krepitvi multilateralizma in trajnostnega razvoja, poleg tega pa prevzame pomembno vlogo pri prizadevanju za reformo Varnostnega sveta in izboljšanju delovanja celotne OZN ter na ta način še poveča moč organizacije pri preprečevanju konfliktov in ohranjanju miru in varnosti po svetu," so navedli v odzivu.
Čestitke so namenili vladi, zunanji ministrici Tanji Fajon ter vsem slovenskim diplomatkam in diplomatom, ki so bili vključeni v ta proces in "so se od napovedi kandidature za nestalno članstvo trudili, da je cilj postal realnost".
"Odlična priložnost, da okrepimo vlogo Slovenije v svetu"
"Izredno ponosni smo na pomemben dosežek, ki je priznanje predanemu delu ministrice Tanje Fajon in ekipe ministrstva v prvem letu mandata. Članstvo v Varnostnem svetu ZN je izjemna priložnost in obenem odgovornost za Slovenijo, še posebej v času velikih geopolitičnih sprememb," je ob uspehu sporočila tudi stranka SD, katere predsednica je Fajon.
Izpostavili so prizadevanja slovenske diplomacije, ki da je v enem letu opravila pogovore s 186 predstavniki držav članic ZN in sodelovala na številnih mednarodnih dogodkih, s katerimi so "postavili Slovenijo na svetovni zemljevid". V SD so ocenili, da pot do izvolitve ni bila enostavna, "vendar smo skupaj dokazali, da lahko Slovenija doseže vrhunske rezultate, ko smo enotni in si prizadevamo za skupen cilj".
"Slovenija bo v svetu prepoznana zaradi svojih vrednot in dobrih praks, med njimi pravice do zdravega, čistega, trajnostnega okolja, pravice do vode, boja za enakopravnost in opolnomočenja žensk," dodaja SD.
Slovenski evroposlanci čestitali Sloveniji po izvolitvi za nestalno članico VS ZN
Čestitke Sloveniji ob njeni današnji izvolitvi za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov se vrstijo tudi s strani slovenskih evropskih poslancev. Poudarjajo, da je izvolitev izjemen dosežek za slovensko diplomacijo.
"Čestitam ekipi na MZEZ za odlično opravljeno delo v teh zahtevnih geopolitičnih okoliščinah. Gre za velik uspeh aktualne vlade, koalicije in nedvoumno potrditev ugleda, ki ga naša država uživa v mednarodni skupnosti," je na Twitterju zapisal evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew/Svoboda).
Da je izvolitev za nestalno članico VS izjemen diplomatski dosežek so na Twitterju zapisali tudi Milan Brglez (S&D/SD), Ljudmila Novak (EPP/NSi) in Matjaž Nemec (S&D/SD). Slednji je tudi pohvalil delo zunanjega ministrstva in poudaril, da se je njihovo trdo delo obrestovalo.
Evroposlanec Franc Bogovič (EPP/SLS) pa je za izvolitev pohvalil delo tako sedanje kot prejšnje vlade, pri čemer je izpostavil delo zdajšnje zunanje ministrice Tanje Fajon in nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja. "Bodimo ponosni in veselimo se skupaj," je še dodal.
"Čestitke, Slovenija," je na Twitterju zapisal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in retvital objavo zunanjega ministrstva o današnji izvolitvi Slovenije v Varnostni svet ZN.
Izvolitev Slovenije je pozdravila tudi koalicijska Levica. "Gre za pomemben dosežek naše diplomacije. Nadejamo se, da bomo kot država, zavezana multilateralizmu in preseganju sporov, odločno zastopali predvsem politike miru in nenasilja, varstva človekovih pravic vseh ter trajnostnega razvoja in preprečevanja okoljskega zloma," so dodali.
"Slovenija v prvem krogu! Rekorden rezultat," pa je bil na Twitterju vesel bivši zunanji minister, danes pa opozicijski poslanec iz vrst SDS Anže Logar. "Čestitam ministrici Tanji Fajon in njeni ekipi ter odličnemu delu stalnega predstavništva Slovenije pri ZN za ta pomemben uspeh," je zapisal in dodal, da je vesel, da je aktualna vlada "nadaljevala s projektom prejšnje vlade in razumela, zakaj je bila odločitev za kandidaturo konec leta 2021 pravilna".
Čestitke slovenski diplomaciji za uspeh je na Twitterju delila tudi opozicijska NSi. "Odlična priložnost, da okrepimo vlogo Slovenije v svetu," so zapisali.
Michel Sloveniji čestital za izvolitev v VS ZN
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes Sloveniji in štirim drugim novoizvoljenim članicam Varnostnega sveta Združenih narodov čestital za izvolitev. Ob tem je na Twitterju zapisal, da EU ostaja močna partnerica in podpornica ZN. Kasneje so Sloveniji čestitali tudi na avstrijskem zunanjem ministrstvu in ji izrazili polno podporo.
"Čestitke petim novoizvoljenim članicam Varnostnega svet ZN za obdobje 2024-2025," je tvitnil Michel. Poleg Slovenije je čestital tudi Gvajani, Alžiriji, Južni Koreji in Sierri Leone, ki so bile danes prav tako izvoljene za nestalne članice VS ZN. Pred tem je Sloveniji med drugim čestital evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Kasneje so Sloveniji za izvolitev čestitali tudi na avstrijskem zunanjem ministrstvu. "V teh težkih časih potrebujemo močne glasove EU v središču sistema ZN," so zapisali na Twitterju in dodali, da bodo Slovenijo pri tej pomembni vlogi za mednarodni mir in varnost v celoti podpirali.
Slovenija je bila danes v Generalni skupščini ZN v prvem krogu glasovanja izvoljena v VS ZN za leti 2024 in 2025. Dobila je 153 glasov, za izvolitev je bila sicer potrebna dvotretjinska večina 128 glasov. Slovenija je na volitvah premagala Belorusijo, ki se je prav tako potegovala za sedež vzhodnoevropske skupine ZN in je dobila 38 glasov.
"Čestitke diplomacijam Slovenije, ZDA, UK in EU. 153 glasov v Združenih narodih je realen doseg zavezništva, kamor spadamo. Sedaj pa bo treba zaupanje uresničiti z aktivnim delom in pobudami v VS, kjer izzivov že dolgo ni bilo toliko kot danes. Če je pred nami zmogla Albanija, bomo tudi mi," pa je zapisal Janez Janša.
Ministrica Fajon prijetno presenečena ob veliki podpori v Generalni skupščini ZN
Zunanja ministrica Tanja Fajon je po izvolitvi Slovenije v Varnostni svet ZN s 153 glasovi v Generalni skupščini, ki šteje 193 držav, izrazila prijetno presenečenje nad tako veliko podporo, zaradi česar je bila po objavi izida ganjena do solz, predvsem pa je začutila olajšanje, da se je trdo delo obrestovalo.
"Absolutno, iskreno povedano nisem pričakovala tako velike podpore in sem ponosna nanjo. Seveda smo navdušeni, ampak to je velika odgovornost in začetek težkega procesa. Danes bomo morda slavili, ker rezultat govori sam zase. Dokazuje, da smo dovolj delali, ne le da prepričamo države, ampak da dokažemo, da smo lahko zanesljiv partner," je na vprašanje, ali je bila presenečena nad tako veliko podporo, odgovorila ministrica.
"Mislim, da je težko opisati občutke. Ampak ja, solze so tekle, tisti pritisk je popustil. Težko je bilo verjeti, da je lahko tak rezultat, da so vsi tisti, ki so nam obljubili podporo, ostali z nami do konca. To pove, da lahko igra Slovenija pomembno vlogo, da lahko prepriča partnerje, da smo verodostojna država, v zadnjem letu smo pridobili veliko zaupanja in stikov, kar je velika investicija in odgovornost za naprej."
"V svetu, ki je globoko razdeljen, nismo sami, prevzemamo odgovornost za iskanje rešitev in to Slovenijo postavlja na svetovni oder. Na nas je, da dokažemo, da smo zanesljiva partnerica in iskreno si želim, da bomo vodili samozavestno zunanjo politiko, da bomo znali poslušati in bomo na tem, kar smo obljubili državam, trdo delali. Pripravljena sem, ekipa je pripravljena in veselim se tega dela," je dejala.
Ministrica se je z ekipo po glasovanju zadržala v dvorani Generalne skupščine, kjer je prejemala čestitke držav, ki so glasovale za Slovenijo.
V izjavi za medije je poudarila, da je hvaležna ekipi v New Yorku pod vodstvom veleposlanika Boštjana Malovrha ter ekipi v Ljubljani in državnemu sekretarju Samuelu Žbogarju, ki je s to zmago dobil obliž na rano poraza na volitvah v Varnostni svet proti Azerbajdžanu leta 2011, ko je bil na položaju zunanjega ministra.
"Gre za nacionalni dosežek"
Zahvalila se je tudi vladi, predsednicama države in DZ Nataši Pirc Musar in Urški Klakočar Zupančič ter vsem veleposlanikom.
"Gre za nacionalni dosežek, na katerega je lahko danes vsa Slovenija iskreno ponosna. Mora nas povezovati, združevati v želji, da dokažemo, da smo zanesljiva partnerica in verodostojna igralka na svetovnem odru," je dejala.
Naštela je nekaj prioritet, kot so boj proti podnebnim spremembam, varno okolje, čista voda, preprečevanje spopadov, vlaganje v razvoj, humanitarne namene, pomoč najbolj prizadetim državam in ljudem.
"Položaj v Varnostnem svetu prevzemamo, ko je svet izjemno razdeljen, ko se geopolitika močno spreminja, ko imamo lakoto, revščino, energetsko in prehrambeno krizo, konflikte. Želim si, da slovenska zunanja politika ne bo nikoli ignorantska do drugih delov sveta," je dejala.
Zagotovila je, da je Slovenije dejstvo, da je članica Nata, ne bo oviralo pri delu z vsemi državami. "Dokazali smo, da lahko sodelujemo z vsemi in smo zelo samozavestni," je zagotovila Fajon.
Tuje novinarje je zanimal odnos Slovenije do Ukrajine, arabsko-izraelskega spora, reform Varnostnega sveta in druga vprašanja. Ministrica je dejala, da Slovenija reforme Varnostnega sveta podpira, pri čemer bo konsistentna in si bo prizadevala za dialog.
"Že oktobra postanemo opazovalka in ne bo časa za počitek. Po vrnitvi v Ljubljano se bomo pogovorili, kaj lahko naredimo skupaj z vsemi strokovnjaki, političnim vrhom in drugimi," je še dejala ministrica.
