Državni zbor je na izredni seji podprl sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Za priznanje je glasovalo 52 od 53 navzočih poslancev, nihče ni bil proti. Opozicija je izredno sejo državnega zbora obsturirala. Slovenija je tako postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Palestino. Z današnjim priznanjem Palestine kot suverene in neodvisne države pošiljamo upanje palestinskemu narodu na Zahodnem bregu in v Gazi, je na družbenem omrežju X poudaril predsednik vlade Robert Golob.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je prav tako izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija priznala Palestino. Kot je zapisala na družbenem omrežju X, bo tako lahko Slovenija še bolj kredibilno pomagala palestinskemu narodu na njegovi težki poti k resnični samostojnosti in enakopravnosti v mednarodni skupnosti.
Slovenija je sprejela zgodovinsko odločitev, je bila zadovoljna zunanja ministrica Tanja Fajon, odločitev o priznanju Palestine pa sta pozdravila tudi vodji poslanskih skupin Gibanja Svoboda Borut Sajovic in Levice Matej Tašner Vatovec. Fajon je v izjavi po koncu seje državnega zbora dejala, da je "iskreno vesela in ponosna", da sta tako slovenska vlada kot parlament zbrala pogum, in da je bila lahko del te zgodbe. "S tem sporočamo, da si želimo odpravo krivic, ki so se dogajale palestinskemu ljudstvu, in priznavamo njihovo pravico do samoodločbe," je dodala Fajon. Po njenih besedah si bo Slovenija še naprej odgovorno in dosledno prizadevala za mir na Bližnjem vzhodu, mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev.
"Danes je Slovenija postala ena od pogumnih držav članic mednarodne skupnosti, priznanje prihaja v pomembnem trenutku in ne glede na to, koliko časa je vse skupaj trajalo, je parlament danes naredil pomemben korak," je ocenil Tašner Vatovec. "To ni samo politična gesta, je veliko več. Mislim, da s tem danes kot država dokazujemo, da smo ne glede na majhnost pogumna država, ki je pripravljena stopiti na pravo stran zgodovine," je še dodal vodja poslanske skupine Levice.
"Zadovoljni, ponižni in ponosni smo, da smo sprejeli to odločitev, ki bo kot droben korak prispevala k premirju, dogovoru in končanju vojne v Gazi," je dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic. Politizacija mednarodnega priznanja kot del notranjepolitičnega boja po njegovih besedah "ni najbolj na mestu". "Točno se vidi meja med tistimi, ki smo za dogovor, mir in sporazum, ter med tistimi, ki si tega ne želijo," je še dodal Sajovic.
Burno dogajanje v državnem zboru zaradi referendumske pobude
V koaliciji so pred začetkom današnje izredne seje državnega zbora iskali načine, kako zaobiti blokado opozicijske SDS, ki je želela s pobudo za posvetovalni referendum preprečiti oziroma odložiti glasovanje o priznanju Palestine za 30 dni. Pobudo za posvetovalni referendum so v največji opozicijski stranki pod vodstvom Janeza Janše vložili že pred začetkom včerajšnje seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ki je podprl predlog sklepa o priznanju Palestine. A v vladni koaliciji tokrat niso bili pripravljeni pristati na zavlačevalne manevre SDS. Odločitev o tem, kako bo potekala današnja seja, je bila v rokah predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je imela na mizi več možnih scenarijev oziroma pravnih razlag. Naši sogovorniki so poudarjali, da do odločanja o priznanju Palestine ne more priti, dokler ne bo pobuda za posvetovalni referendum umaknjena.
Klakočar Zupančič opozorila na zlorabe posvetovalnih referendumov
Pri predlogih za razpis posvetovalnih referendumov, tudi pri današnjem predlogu SDS, je v parlamentarni praksi prišlo do mnogo zlorab, je opozorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Prepričana je, da se s tovrstnimi instrumenti ne upravlja v skladu z njihovim namenom, temveč zgolj za zavlačevanje postopkov v parlamentu. "Posvetovalni referendum se razpiše zato, da se ga nato tudi izvede in se vpraša državljane, kaj menijo o določenem vprašanju, ki se tiče dela prebivalstva oziroma celotne države," je povedala Klakočar Zupančič. Dodala je, da se bo trudila, da bodo vsi instituti uporabljeni in izvrševani v skladu z njihovim pravim namenom.
Pri tem je pojasnila, da je predsednik SDS Janez Janša večkrat poudaril, da pri predlogu o posvetovalnem referendumu za priznanje Palestine ne gre ugotavljanje volje volivcev, ampak za zavlačevanje postopka priznanja. "Torej je jasno, da je bil institut posvetovalnega referenduma zlorabljen in take zlorabe moramo ustaviti," je poudarila. V luči tega se je tudi zavezala, da bo na komisijo za poslovnik naslovila predlog, da se poslovniška določba glede posvetovalnega referenduma črta oziroma nadomesti z ustreznejšo dikcijo.
"Naj pa še povem, da obstajajo tudi različne interpretacije te določbe. Nekateri pravniki jo razumejo tako, da je treba predlog za razpis posvetovalnega referenduma v 30 dneh uvrstiti na dnevni red seje državnega zbora, nekateri pa, in tako se je do sedaj interpretiralo, da mora pač predlog 30 dni ležati v predalu," je dodala. V primeru, da bo opozicija glede posvetovalnega referenduma uporabila pravna sredstva na ustavnem sodišču, pa je Klakočar Zupančič zatrdila, da bo odločitev sodišča spoštovala.
V koaliciji so zato dnevni red današnje izredne seje hoteli razširiti s točko o predlogu za posvetovalni referendum, ki so jo vložili v SDS. Ob tem so se očitno nameravali sklicevali na zadnji odstavek 184. člena poslovnika državnega zbora. Bivši predsednik državnega zbora Pavel Gantar je na družbenem omrežju X zapisal, da se sprašuje, zakaj je treba čakati 30 dni, preden državni zbor lahko odloči o pobudi za referendum. Gantar je zapisal, da tretji odstavek 184. člena poslovnika državnega zbora razume na način, da od pobude za referendum do odločitve državnega zbora ne sme preteči več kot 30 dni, ne pa da mora preteči 30 dni. Ob tem je tudi izpostavil, da 186. člen poslovnika določa, da predsednik državnega zbora pobudo za referendum uvrsti na prvo naslednjo sejo.
Načrt vladne koalicije je bil, da izredno sejo pred obravnavo točke o predlogu za razpis referenduma prekinejo in nato skličejo sejo odbora za zunanjo politiko, ki bi obravnaval referendumsko pobudo. Potem ko bi odbor obravnaval in predvidoma zavrnil referendumsko pobudo, bi o njej na izredni seji odločali in jo zavrnili še poslanci. Potem ko bi dokončno umaknili referendumsko pobudo z dnevnega reda, bi lahko v nadaljevanju izredne seje glasovali tudi o priznanju Palestine. A ko se je postalo jasno, kaj nameravajo storiti v koaliciji, so v SDS umaknili pobudo za razpis referenduma. "Obveščam vas, da je poslanska skupina SDS pravkar umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Zahteva za izvedbo izredne seje skupaj s širitvijo dnevnega reda je zato postala brezpredmetna. Sem vesela, da je temu tako," je ob začetku izredne seje dejala Klakočar Zupančič.
A bojazni nekaterih, da z umikom referendumske pobude še ni konec Janševih zavlačevalnih manevrov, so se tokrat izkazali za upravičene. V SDS so namreč med sejo še enkrat vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju palestinske države. "Tisti, ki ste prej brali naš dopis, da smo predlog za posvetovalni referendum umaknili, niste prebrali vsega. V njem piše, da poslanska skupina predlog umika iz tehničnih razlogov. To je zelo jasno napisano, ker smo popravili obrazložitev. Ta predlog je ponovno vložen in o tem ne danes ne kasneje v naslednjih 29 dneh ne morete legalno odločati," je zatrdil Janša in dodal, da bo akt o priznanju Palestine ničen, če ga bo koalicija v parlamentu sprejela s kršenjem postopka in zakona.
Golob: Želim si, da bi posnetek Janševega nastopa videli vsi
Poslanska skupina SDS v nadaljnjih postopkih pred iztekom 30-dnevnega roka ne bo sodelovala, je napovedal Janša, poslanci SDS pa so nato zapustili parlamentarno dvorano. "Hvala lepa, gospod Janša, da ste nam povedali, kako ste eklatantno zlorabili posvetovalni referendum. To ste povedali večkrat javno in jasno," je potezo prvaka SDS komentirala Klakočar Zupančič. Golob je ob tem dejal, da je Janša danes še enkrat pokazal, kakšne so njegove vrednote. "Prav je, da to Slovenija vidi. Želim si, da bi posnetek njegovega nastopa, ki je trajal dobre pol ure, videli vsi," je dodal Golob. Premier je izpostavil, da s strani Janše danes ni slišal niti ene besede do izraelskih žrtev in talcev, ki jih je ugrabil Hamas, ali do pobitih palestinskih žensk in otrok. "Še manj sem slišal karkšnokoli besedo o tem, kaj moramo narediti, da bo v bodoče teh žrtev manj in da bi enkrat za vedno ta požar na Bližnjem vzhodu tudi z našo pomočjo pogasili," je poudaril Golob.
Janša je vladni koaliciji očital, da s priznanjem Palestine poskuša preusmeriti pozornost s perečih težav v državi, kot sta stavka na upravnih enotah in zdravniška stavka, ter da koalicija priznanje Palestine izkorišča v predvolilne namene. Dejal je, da je SDS vladi s posvetovalnim referendumom želela ponuditi 30 dni časa, da opravi razmislek in da prizna Palestino v najbolj primernem trenutku. Medtem ko so v SDS vztrajali pri referendumu, pa v koaliciji prav tako niso bili pripravljeni odstopiti od svojega načrta. Po tem, ko je SDS vložila nov predlog za referendum, so namreč prekinili izredno sejo in sklicali nujno sejo odbora za zunanjo politiko, ki ji je nato sledila še ena izredna seja državnega zbora.
Poslanci zavrnili predlog za razpis referenduma o priznanju Palestine
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko ni podprl mnenja, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sklepu o priznanju Palestine, ki ga je vložila SDS, primeren. Glasovali so samo poslanci koalicije, saj so sejo obstruirali poslanci iz vrst SDS in NSi. Poslanec NSi Aleksander Reberšek je na začetku seje dejal, da gre pri njenem sklicu za očitno kršitev 184. člena poslovnika državnega zbora, zato je napovedal odsotnost vseh članov poslanske skupine NSi. Že pred tem so na seji državnega zbora obstrukcijo napovedali v SDS. Proti predlogu mnenja, da je predlog primeren, je glasovalo vseh devet navzočih članov odbora. Kot je pojasnil predsednik Predrag Baković, mnenje odbora sicer ni zavezujoče za državni zbor.
Poslanci so nato na izredni seji zavrnil predlog za razpis referenduma. Proti je glasovalo vseh 52 navzočih poslancev iz vrst vladajoče koalicije. Na seji ni bilo poslancev obeh opozicijskih strank, SDS in NSi. Reberšek je uvodoma pojasnil, da koalicija zlorablja poslovnik in da pri tem ne bodo sodelovali. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na drugi strani poudarila, da še nobena država na svetu ni razpisala referenduma o priznanju druge države, ki je politični akt. Napovedala je tudi, da ne bo dopustila zlorabe poslovnika, kar je po njenem mnenju poteza SDS. Glede 30-dnevnega roka, v katerem DZ zaradi predloga za razpis referenduma ne bi smel glasovati o priznanju Palestine, je dejala, da gre za poslovniški rok, "za katerega nihče ne ve, čemu je namenjen, a to ne more biti ohlajanje glav, ker se s tem razvrednoti poslance".
Janša: Sprejemajo se odločitve, ki so v nasprotju s postopkom
Janša je v odzivu na sklic seje odbora za zunanjo politiko in izredne seje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine izpostavil, da se v državnem zboru sprejemajo odločitve, ki so v nasprotju s poslovnikom: "Procedura je v demokraciji mati vladavine prava," je dejal prvak SDS. Po njegovih besedah se kaj podobnega ni zgodilo ne v slovenskem ne v parlamentu katerekoli druge države članice EU.
Pri tem je bil kritičen do Klakočar Zupančič, češ da je dejala, da ne bo dovolila spoštovanja poslovnika državnega zbora. "Sicer smo se že doslej v 30-letni zgodovini slovenskega parlamentarizma srečevali z raznimi mahinacijami in manipulacijami, ko je šlo za proceduro, vendar pa še nikoli predsednik zakonodajne veje oblasti tega ni tudi priznal in vnaprej napovedal," je deja Janša. Po njegovem mnenju bi bilo kaj takšnega morda opravičljivo, če bi šlo za stanje vojne, izredne razmere ali pandemijo, v primeru priznanja Palestine pa gre za politično dejanje, s katerim se ne mudi tako zelo.
Dolga pot odločanja Slovenije o priznanju Palestine
Slovenija je danes s potrditvijo vladnega sklepa v državnem zboru priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo. V preteklosti je sicer že bilo nekaj poskusov za priznanje palestinske države, ki pa ob nasprotovanjih in pomislekih, tako doma kot iz sveta, niso pripeljali do uresničitve. To je kronologija dogajanja.
november 2014: Odbor DZ za zunanjo politiko je sprejel predlog stranke SMC in naložil vladi Mira Cerarja, da predloži sklep o priznanju Palestine.
januar 2015: Zunanji minister Karl Erjavec je v državnem zboru napovedal, da bo gradivo za vlado za morebitno priznanje Palestine pripravljeno v mesecu dni, po sprejetju na vladi pa nato poslano v parlamentarno proceduro.
julij 2015: Vlada je na seji podprla priznanje Palestine kot samostojne in suverene države, a sklenila, da bo s tem korakom še počakala. Erjavec je dejal, da se postavlja vprašanje primernega trenutka za priznanje, signal pa da bi bil močnejši, če bi to storilo več držav članic EU hkrati.
začetek 2016: Po razpravi v DZ je bila sprejeta odločitev, da bo Slovenija do konca leta priznala Palestino. Opozicijski SDS in NSi sta temu nasprotovali.
december 2017: Zunanje ministrstvo je za sprejetje na vladi pripravilo sklep, naj Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Šlo naj bi za posledico bistveno spremenjenih okoliščin, potem ko so ZDA v skladu z odločitvijo predsednika ZDA Donalda Trumpa priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela.
december 2017: Vlada je sprejela sklep, da nadaljuje postopek priznanja Palestine kot neodvisne in samostojne države. Zunanji minister Erjavec je izrazil pričakovanje, da bo postopek končan do marca ali aprila 2018.
januar 2018: Erjavec je po pogovorih s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in kolegi iz EU v Bruslju napovedal, da bo Slovenija šla sama po poti priznanja Palestine. Zadržanost je izrazil predsednik republike Borut Pahor, češ da podpira diplomatsko priznanje Palestine v okoliščinah, ko bi to priznanje pripomoglo k ureditvi dvostranskih vprašanj z Izraelom in ne k njihovemu zaostrovanju, vendar da nismo priče takim okoliščinam.
31. januar 2018: Odbor DZ za zunanjo politiko je prekinil odločanje o predlogu sklepa o priznanju Palestine, ki ga je vložilo 11 poslancev s poslansko skupino Levice na čelu. Člani odbora so sklenili, da bodo počakali na stališče vlade do tega vprašanja.
februar 2018: Vlada je prekinila obravnavo vprašanja priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države in sklenila, da jo bo nadaljevala po pripravi podrobnejše analize morebitnih posledic in učinkov priznanja.
marec 2018: Vlada se je seznanila z informacijo zunanjega ministrstva glede predloga priznanja Palestine, a javnosti ni sporočila, kakšno odločitev je sprejela. Sprejemanje odločitve je zapletlo tudi dejstvo, da je premier Cerar 14. marca odstopil in je vlada opravljala le še tekoče posle.
april 2018: V stranki Levica so zbrali podpise za sklic izredne seje DZ o priznanju Palestine, o čemer pa bi moral stališče najprej sprejeti odbor DZ za zunanjo politiko. To pa mu zaradi nesklepčnosti ni uspelo. Predlog je padel v vodo tudi zato, ker je peterica poslancev naknadno umaknila podpise k zahtevi za sklic izredne seje DZ.
julij 2019: Zunanji minister v vladi Marjana Šarca Miro Cerar je po srečanju s palestinskim kolegom Riadom Malkijem napovedal nadaljevanje prizadevanj za priznanje Palestine kot neodvisne države, skupaj z manjšo skupino drugih članic EU.
oktober 2023: Potem ko je Izrael na krvav napad palestinske islamistične skupine Hamas odgovoril z brutalnim vojaškim posredovanjem v Gazi, so poslanci Levice, koalicijske stranke v vladi Roberta Goloba, na vlado naslovili pobudo, naj obsodi Izrael kot kršitelja mednarodnega prava in začne postopke za priznanje Palestine.
november 2023: Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obisku v Izraelu pozvala k mirovnemu procesu, ki bo vodil do priznanja Palestine. Ni pa se izrekla za enostransko priznanje.
marec 2024: Premier Robert Golob je s kolegi iz Španije, Irske in Malte v skupni izjavi ob robu vrha EU izrazil pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pojasnila, da bo Slovenija priznala Palestino, če ne bo mogoče v kratkem doseči cilja vzpostavitve trajnega premirja v Gazi, normalizacije razmer in začetka pogovorov o rešitvi dveh držav. Vlado je k priznanju pozvala tudi poslanska skupina Golobovega Gibanja Svoboda.
april 2024: Slovenijo je obiskal španski premier Pedro Sanchez. S premierjem Golobom sta se strinjala o potrebi priznanja Palestine, o časovnici pa nista govorila. Anketa agencije Ninamedia je pokazala, da je priznanju Palestine naklonjenih 57,4 odstotka vprašanih, proti se jih je izreklo 20,2 odstotka.
17. april 2024: Slovenija je kot nestalna članica na glasovanju Varnostnega sveta ZN podprla članstvo Palestine v ZN. Vendar so ZDA z vetom preprečile sprejetje priporočila Generalni skupščini ZN, naj Palestina dobi status članice.
5. maj 2024: Zunanja ministrica Fajon je ob srečanju z izraelskim kolegom Israelom Kacem v Jeruzalemu dejala, da priznanje Palestine za Slovenijo ni več vprašanje.
8. maj 2024: Več kot 350 intelektualcev je s podpisom peticije premierja Goloba in zunanjo ministrico Fajon pozvalo k priznanju Palestine do konca maja. Skupina študentov je v znak solidarnosti s Palestinci zasedla prostore ljubljanske fakultete za družbene vede.
9. maj 2024: Vlada je sprožila postopke za priznanje Palestine in napovedala, da bo odločitev v DZ poslala najkasneje do 13. junija. Premier Golob je dejal, da gre za vzvod pritiska za končanje spopadov v Gazi.
28. maj: Predsednica države Nataša Pirc Musar je ocenila, da je skrajni čas, da Slovenija prizna palestinsko državo.
30. maj 2024: Vlada je sprejela sklep o priznanju Palestine in ga posredovala v državni zbor.
3. junij 2024: Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je podprl predlog vlade za priznanje neodvisnosti in suverenosti Palestine. SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, ga nato umaknila in naslednji dan znova vložila.
4. junij 2024: Državni zbor je z 52 glasovi za in nobenim proti priznal Palestino kot neodvisno in suvereno državo.
