Matej Grošelj
Slovenska namera o priznanju Palestine je razvnela notranjepolitično dogajanje in v odločilnem tednu kampanje pred nedeljskimi evropskimi volitvami postala osrednja tema za nabiranje političnih točk. Vprašanje Palestine je močno razdelilo politična pola, ki se v blokovski tekmi potegujeta za prevlado pri slovenskem zastopstvu v Evropskem parlamentu za prihodnje petletno obdobje. Medtem ko levosredinske stranke izražajo naklonjenost priznanju Palestine, desnica očita koaliciji, da povzroča dolgoročno škodo državi in podpira teroristično organizacijo Hamas.
Janša izrazito na strani Izraela
"SDS zaradi nasprotovanja priznanju Palestine ne bo izgubila svojih volivcev. Ne pravim, da se stališče stranke ne more poznati na volilnem rezultatu, a razlika se bo morda merila v odstotku ali dveh. Gre namreč za stranko, ki ima najbolj zvesto volilno bazo. Čeprav je Slovenija večinsko naklonjena priznanju Palestine, obstaja dobršen del prebivalstva, ki temu dejanju nasprotuje. Zelo jasno je, s katerega pola prihajajo. Ne glede na to, kaj se zgodi v povezavi s SDS, jim štirje osvojeni mandati na evropskih volitvah očitno ne uidejo," ocenjuje politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Hočevar. Obenem dodaja, da morajo biti na desni strani političnega prostora v povezavi z vprašanjem Palestine in posledično podporo na volitvah bolj pozorni v NSi in SLS, ki so se odločili za nekoliko bolj zadržano igro ter poskušajo najti ravnotežje med proizraelskimi stališči in krščanskimi idejami o pravičnosti.
V političnih krogih so se zvrstila vprašanja, kaj je v ozadju manevra SDS, ki je ta teden začela rožljati s posvetovalnim referendumom, s katerim je poskušala zamakniti priznanje Palestine za 30 dni. Znano je, da ima stranka že dolga leta proizraelska stališča in podpira skrajno desno vlado Benjamina Netanjahuja. V obdobju zadnje vlade Janeza Janše je takratna slovenska oblast na poslopje vlade v Gregorčičevi ulici izobesila izraelsko zastavo, gesta pa je ponazarjala podporo Izraelu v času silovitih spopadov med Izraelci in Palestinci. V tem letu je Janša denimo napovedal, da bo v primeru vnovičnega prevzema oblasti po vzoru nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa preselil slovensko veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Ravno pred dnevi, ko je Golobova vlada podprla priznanje Palestine, pa je izraelski zunanji minister Israel Katz prek omrežja X označil Janšo in ga pozval k ukrepanju glede slovenske namere o priznanju izraelske sosede. Nekateri trdijo, da je SDS z vložitvijo pobude za referendum izvršila ukaz, ki je prišel neposredno z vrha izraelske politike. Vodilni kandidat SD za evropskega poslanca Matjaž Nemec je pristavil, da so "SDS instrumentalizirali izraelski interesi".
Moteče Golobovo odlašanje
Hočevar glede potegovanja za politične točke na levi sredini pravi, da je bilo priznanje Palestine predvsem velika zgodba Levice in Socialnih demokratov: "Vidimo lahko, da so se zgodila določena trenja predvsem glede dileme, zakaj je premier Robert Golob tako dolgo odlašal s priznanjem Palestine na vladi. Če bi to storil prej, bi imela koalicija več časa, da bi nevtralizirala predlog SDS za posvetovalni referendum, in bi državni zbor lahko veliko bolj elegantno ratificiral priznanje Palestine. Koalicija ima torej težave z liberalnosredinsko linijo, ki se je najprej obotavljala, nato pa doživela hladen tuš SDS. Janša v tovrstnih zgodbah vsakič preigra koalicijo, ki zaradi polovičarstva izpade neverodostojno." Ob tem dodajmo, da kritike v manjših koalicijskih strankah letijo predvsem na kabinet predsednika vlade, kjer naj bi zavlačevali s priznanjem Palestine v majskem paketu s Španijo, Irsko in Norveško. V političnih krogih je veljalo, da Slovenija ne bo hitela s priznanjem, da bi se izognila očitkom o politizaciji palestinskega vprašanja v predvolilne namene, nato pa se je zgodil preobrat in Palestina je postala glavna politična tema tik pred volitvami.
Čeprav opozicija opozarja, da koalicija zlorablja palestinsko vprašanje v občutljivem času, je profesor Hočevar podčrtal, da gre dejansko za izredno pomembno temo, ki je neposredno povezana z Evropo. "Gre za vprašanje usmeritve Evropske unije in nove geopolitične realnosti, vendar o tem se v Sloveniji ne govori. Pri nas politiki moralizirajo in obravnavajo Palestino kot naravno nesrečo, v resnici pa gre za spoštovanje mednarodnega prava, navsezadnje pa tudi pozicioniranja Slovenije in EU v odnosu do ZDA, pri čemer kontekst dopolnjuje tudi vprašanje Ukrajine v odnosu do Rusije in Kitajske. To je priložnost za samorefleksijo, saj se je treba vprašati, za koga veljajo mednarodne norme v celoti in za koga samo delno. Evropa namreč postavlja različna stališča do Ukrajine in Palestine, tovrstna ključna geostrateška vprašanja pa nas že tepejo. Palestincem ne pošiljamo orožja in tankov zaradi interesov ZDA in kolektivne travme Nemčije, medtem ko v primeru Ukrajine teh zadržkov ni," je izpostavil Hočevar.
Ali naj Slovenija sankcionira Izrael?
Nosilce kandidatnih list, ki se potegujejo za preboj v Bruselj, smo vprašali, ali bi morala Slovenija sprejeti podobne sankcije zoper Izrael, kot je to storila v primeru Rusije. Dilema je razdelila kandidate glede na pripadnost političnemu polu. Sankcioniranje Izraela nedvoumno podpirajo Irena Joveva (Svoboda), Nataša Sukič (Levica), Matjaž Nemec (SD), Vladimir Prebilič (Vesna), Violeta Tomić (Nič od tega) in Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država). Klemen Grošelj (Zeleni) meni, da bi morala Slovenija s sankcijami izvajati pritisk k takojšnji prekinitvi vojne in ustavitvi nasilja, Zoran Stevanović (Resni.ca) pa zagovarja, da bi morala EU vložiti napore za dosego miru. Matej Tonin (NSi) podpira sankcije zoper Izrael le v primeru ugotovljenih kršitev mednarodnega prava, Peter Gregorčič (SLS) pa se zavzema za prekinitev sovražnosti, izpustitev talcev in oblikovanje pogojev za mirovni proces. Romana Tomc (SDS) nasprotuje slovenskim sankcijam zoper Izrael in meni, da je treba narediti vse za uničenje Hamasa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
