Slovenija ostaja neto prejemnica evropskih sredstev

Slovenija lahko iz svežnja, o katerem so voditelji članic Evropske unije dosegli dogovor, računa na 10,5 milijarde evrov, ob tem pa ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je povedal predsednik vlade Janez Janša. Sveženj obsega dolgoročni proračun EU za obdobje od leta 2021 do 2027 v višini 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje gospodarstva v višini 750 milijard evrov. Iz sklada bodo države članice imele na voljo 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov kreditov. "Dogovor!" je včeraj zgodaj zjutraj tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Dogovor je označil za odločilni trenutek za Evropo. "To je dober dogovor, to je močan dogovor, predvsem pa je to zdaj pravi dogovor za Evropo," je dejal. Ne gre samo za denar, sporazum je tudi znak zaupanja v Evropo, je poudaril. "Uspelo nam je. Evropa je močna, Evropa je enotna."

Kompromis med varčnimi in radodarnimi

To je kompromis po petih dneh pogajanj s tako imenovano varčno četverico - Nizozemsko, Avstrijo, Dansko in Švedsko, ki je ob podpori Finske nasprotovala nepovratnim sredstvom oziroma zahtevala, da se njihov obseg čim bolj oklesti. Četverica je v zameno za popuščanje dobila tudi radodarne rabate. Proračunski popust ima sicer tudi Nemčija. Evropska komisija je v svojem predlogu od 750 milijard evrov predvidela za 500 milijard evrov nepovratnih sredstev in 250 milijard evrov kreditov.
Denar za sklad si bo v imenu držav članic na finančnih trgih izposodila Evropska komisija, kar pomeni, da bo dejansko celoten znesek 750 milijard evrov izposojen denar. Voditelji članic EU so obljubili, da bodo ta pandemični dolg vrnili do konca leta 2058. Da bi ga lažje odplačali, so se voditelji zavezali, da si bodo v prihodnjih letih prizadevali za uvedbo novih lastnih virov. Prvi korak bo davek na plastiko, ki naj bi ga uvedli z januarjem prihodnje leto.
Evropski komisiji bo zadolževanje omogočil začasen dvig praga lastnih virov za financiranje proračuna EU. Ta dvig morajo potrditi še nacionalni parlamenti držav članic. Evropski parlament pa mora dati soglasje k dolgoročnem proračunu EU 2021-2027.

V Sloveniji zadržano zadovoljstvo

Slovenske politične stranke dogovor večinoma pozdravljajo. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je prepričan, da "novi finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja". Predsednica Desusa in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila, da naj bi Slovenija v okviru skupne kmetijske politike v naslednjem finančnem obdobju prejela 1,6 milijarde evrov. Spomnila je, da si je Slovenija izpogajala še 5,7 milijarde evrov iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih, pri čemer je 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, 2,9 milijarde evrov pa naj bi Slovenija v prihodnjih sedmih letih prejela v okviru svoje nacionalne ovojnice na področju kohezijske politike. Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih računa na kar 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ki jih potrebuje za soočanje s posledicami pandemije, razvoj podeželja in izzive, ki jih prinaša digitalizacija, pa so navedli v NSi.
V opozicijski SD so dogovor označili kot "premik naprej, a daleč od tega, kar bi EU nujno potrebovala". Izpostavili so predvsem zmanjšanje sredstev za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod ter za zdravstvo. V LMŠ so ocenili, da izplen za Slovenijo ni "zgodba o uspehu, kot želi to prikazati predsednik vlade Janša, saj Slovenije ni med velikimi zmagovalkami poganjanj". Poudarili so še, da dogovor in izkupiček Slovenije "žal ostajata v senci nepremišljenih izjav Janše glede povezave med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev".
Levici se razdelitev sredstev sama po sebi zdi spodbudna, saj bo državam olajšala okrevanje po pandemiji, vendar je bilo to vprašanje le ena od dveh front. Bolj bi morala skrbeti druga fronta, povezana s pogojevanjem evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, pravi koordinator Luka Mesec.