"Veseli smo, da lahko danes gostimo celotno Evropsko komisijo (EK), to je tudi optimističen znak, da je naš boj z epidemijo uspešen, kljub temu da smo še vedno zelo pazljivi in pozorni zaradi možnega četrtega vala," je po dobršnem delu dneva na Brdu pri Kranju dejal predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša. Slovenski politični vrh je ob začetku polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije (EU) danes namreč po tradiciji gostil delegacijo EK, komisarke in komisarje ter predsednico Ursulo von der Leyen. Na Brdu so se tako zbrali komisarji in komisarke ter ministri slovenske vlade, kasneje v dnevu tudi poslanci, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in predsednik države Borut Pahor.
Po Janši imeni tožilcev do jeseni
Janša je ocenil, da je časovno sovpadanje 30-letnice države in začetka predsedovanja "nasmeh zgodovine", saj da si tisti, ki so sodelovali v prelomnih dogodkih v Sloveniji pred tremi desetletji, niso predstavljali, da bo država prehodila takšno pot. Svet EU je prvak SDS sicer vodil že v času svoje prve vlade, prvo polovico leta 2008. A tokrat je Slovenija na evropskem političnem parketu pod bistveno večjim drobnogledom. Po razpravi, ki jo je premier Janša ocenil kot "odkrito in konkretno", so slovenski in tuji mediji tako von der Leynovo kot Janšo izzvali v zvezi z več perečimi problematikami. Najprej, Slovenija še vedno ostaja edina sodelujoča članica EU, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev. Von der Leynova je bila jasna: "Računam na predsednika vlade, da bo Slovenija kar najhitreje predlagala delegirana evropska tožilca." Da postopek zaradi zapletov ponavljajo, je pojasnil Janša in dejal, da bo več podrobnosti znanih že jutri. Po njegovih napovedih bi lahko bil postopek zaključen do jeseni, "če bodo vsi opravili svoje delo".
Politico: EPP pometa pod preprogo
Vplivni bruseljski spletni bilten Politico ob prevzemu slovenskega predsedovanja piše, da "evropski konservativci slovenskega premiera Janeza Janše ne vidijo kot problem". In nadaljuje: "Njihovi oponenti pa mislijo, da je tudi to problem." Avtorja pišeta, da je Janša že poskrbel za pozornost mednarodnih medijev takoj, ko je pred letom in pol postal premier, in to zavoljo "omejevanja medijske svobode, onemogočanja dela evropskih tožilcev, slabljenja sodišč in neodvisnih nadzornikov ter sprožitve 'kulturne vojne' proti muzejem". Spomnita tudi na njegov tviteraški vzdevek Maršal Twitto, a presenečeno ugotovita, da vse to Evropske ljudske stranke (EPP) ni prepričalo, da ne bi zaskrbljenosti, kako Janša postaja verzija madžarskega premierja Orbana, ki je zapustil EPP, pometla pod preprogo. Konservativni evropski poslanci, sicer ne čisto vsi, novinarje zdaj prepričujejo, da Janše ne gre primerjati z Madžarom, že zlasti ker v Sloveniji vodi koalicijsko vlado, in da Slovenci nimajo globljih težav z razumevanjem demokracije in vladavine prava. Eden od neimenovanih sogovornikov pove, da "se v Evropski komisiji nihče ne boji za Slovenijo, razen morda, ko gre za medije ali določene politične izjave". Nekdo pa je Janšo opisal zgolj kot "provokatorja", težave naj bi bile samo "retorične", saj da pravih dokazov ni. (bj)
Slovensko predsedovanje zaznamuje še odnos aktualne vlade do medijev, predvsem pa finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije (STA). Von der Leynova je večkrat pomenljivo poudarila pomembnost svobode in kritičnosti medijev, kar je po njenem sestavni element vsake demokratične družbe. Rešitev v zvezi z STA pričakuje v kratkem: "Pričakujemo, da se bodo našle hitre rešitve za deblokado financiranja. Spremljali bomo dogajanje. Nekaj premikov je bilo in upam, da se bo v zelo kratkem času našla dobra rešitev, da se bo zagotovil medijski pluralizem." Vlada je junija sprejela posebno uredbo, nedavno pa določila pogoje za sprostitev predujma za pričakovano opravljanje javne službe STA. Janša je v odgovoru na vprašanje novinarja STA, ki je opomnil, da je tudi EK večkrat izrazila pričakovanje, da se bo zadeva z agencijo uredila do začetka predsedovanja, dejal: "Evropska norma je, da neki račun plačaš takrat, ko ga dobiš. Za to, da nekdo izstavi račun, pa mora biti podlaga veljavna pogodba. In to je edina težava, ki jo imamo v zvezi z vašo agencijo." Navrgel je še: "Upam, da smo po teh zapletih, ki so bili popolnoma nepotrebni, prišli do rešitve in da bo ta tema izginila z dnevnega reda."
Težave pri širitvi na Zahodni Balkan
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je slovensko diplomacijo vodil tudi ob prvem predsedovanju Slovenije EU leta 2008, med prioritetami tokratnega predsedovanja izpostavlja tudi vprašanji širitve in prihodnosti EU. "Moram reči, da si seveda ne obetam kakšnih revolucionarnih sprememb. Že ko gre za vprašanje širitve na Zahodni Balkan, se bojim, da bo na tem področju kar nekaj težav," pravi. Po njegovih besedah morajo države kandidatke po eni strani izpolnjevati celo vrsto pogojev, kar je za nekatere države na Zahodnem Balkanu v tem trenutku težko, po drugi strani pa gre pri širitvi EU v omenjeno regijo tudi za pomembno geopolitično odločitev. "Če ne bo Evropska unija vstopila na Zahodni Balkan, bo tja vstopil nekdo drug," poudarja Rupel. (lm)
Že uvodoma ni šlo brez napetosti
Janša je med drugim dejal, da je vladavina prava temeljni okvir evropske civilizacije: "Ta civilizacija brez vladavine prava ne obstaja, ampak ko gre za vladavino prava in če pride do spora, na koncu odloča neodvisno sodišče. Z neodvisnostjo sodišč v Sloveniji imamo težave, to priznavamo in tega nismo nikoli skrivali. O tem smo se tudi danes pogovarjali v intenzivni razpravi z EK." Med srečanjem naj bi bil sicer Janša, kot je na twitterju objavil predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb in poslanec SD Matjaž Nemec, komisarjem pokazal fotografije z neformalnega mariborskega piknika opozicijske stranke SD, kjer so bili prvega maja prisotni tudi sodniki. To naj bi bil razlog, da se prvi podpredsednik EU in nizozemski politik Frans Timmermans ni želel udeležiti skupinskega fotografiranja. Po naših informacijah naj bi bil predsednico EK tudi spodbudil k ostremu odzivu. Von der Leynova pa je v izjavi medijem v zvezi z vladavino prava nato izpostavila, da so sodniki lahko tudi člani političnih strank in da so to "ljudje, ki imajo svoje življenje".
Upam, da ne bo novih fiaskov
"Slovenija mora izvesti korektno vodenje Sveta EU. Ne gre za vodenje EU, ampak za vodenje le ene od evropskih institucij skupaj z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, kjer mora Slovenija delovati v demokratičnem duhu za zagotavljanje miru, človekovih pravic, vladavine prava in ključnih trendov, za katerimi trenutno stoji EU. To so zeleni načrt, torej zagotovitev ničelne stopnje onesnaženja do leta 2050, digitalizacija ter varnost in varovanje evropskih meja. Upam, da si ne bo vlada v tej vlogi privoščila kakšnih novih fiaskov in sramot, seveda pa bo znala EU vse potencialne neumnosti Slovenije trezno skompenzirati in zagotoviti, da bo tudi to predsedovanje na koncu uspešno," poudarja nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. (lm)
Timmermans, ki neudeležbe na fotografiranju do zaključka naše redakcije ni pojasnil, je sicer ob prihodu na Brdo po vse več namigih, da se v Sloveniji znižujejo demokratični standardi, izrazil zaupanje v slovensko ljudstvo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
