Luka Mlakar
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je slovensko diplomacijo vodil v času prvega predsedovanja Slovenije svetu EU leta 2008, ocenjuje, da bo letošnje slovensko predsedovanje precej drugačno od prvega, predvsem zaradi tega, ker je vmes v veljavo stopila lizbonska pogodba, ki je državam članicam odvzela celo vrsto pristojnosti, ki so jih imele pred tem. "Po starem sistemu je bil predsednik vlade države članice, ki je predsedovala, hkrati predsednik Evropskega sveta, danes pa imamo stalnega predsednika Evropskega sveta," pojasnjuje Rupel.
Rupel: Že pri vprašanju širitve na Zahodni Balkan bo kar nekaj težav
Ne glede na manjšo moč v primerjavi s tisto iz leta 2008 lahko Slovenija po njegovih besedah marsikaj doseže in sproži, lahko poda marsikatero pobudo, predvsem pa skrbi za relativno miren in neproblematičen potek političnega dogajanja v EU. Med prioritetami, ki bi jih Slovenija rada uveljavila, Rupel našteva boljšo zaščito pred covidom-19 in reševanje problemov v zdravstvu, digitalizacijo, pa tudi vprašanji širitve in prihodnosti EU. V povezavi s slednjim izpostavlja tudi tako imenovano konferenco o prihodnosti Evrope, ki se je začela v času portugalskega in se bo končala v času francoskega predsedovanja, torej v prvi polovici naslednjega leta. "Moram reči, da si seveda ne obetam kakšnih revolucionarnih sprememb. Že ko gre za vprašanje širitve na Zahodni Balkan, se bojim, da bo na tem področju kar nekaj težav," pravi nekdanji slovenski zunanji minister.
Kot pojasnjuje, morajo države kandidatke na eni strani izpolnjevati celo vrsto pogojev, kar je za nekatere države na Zahodnem Balkanu v tem trenutku težko, na drugi strani pa gre za pomembno geopolitično odločitev: "Če ne bo Evropska unija vstopila na Zahodni Balkan, bo tja vstopil nekdo drug." Ob tem Rupel spomni na besede nekdanjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da širitve EU na Zahodni Balkan ne bo, dokler ne bodo države v regiji rešile dvostranskih vprašanj, tudi glede meja. "Vemo, da so to zelo resni problemi, že med Slovenijo in Hrvaško kot dvema članicama EU so bile težave, še mnogo več jih bo najbrž drugje, glavni problem pa bo meja med Srbijo in Kosovom," ocenjuje Rupel.
Kosovo je svojo neodvisnost razglasilo ravno v prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU, kar je bil po Ruplovi oceni zagotovo prelomen dogodek. "Tisto, kar nekateri pozabljajo, pa je še nekaj, kar je Slovenija takrat precej uspešno opravila. V tistem času smo namreč Srbiji oziroma takratnemu srbskemu predsedniku Borisu Tadiću uspeli omogočiti, da z EU sklene sporazum o stabilizaciji in približevanju. To je bil nek obliž na srbske rane, ki so bile povzročene z razpadom Jugoslavije," pravi nekdanji šef slovenske diplomacije.
Bulčeva: Upam, da si vlada ne bo privoščila novih fiaskov in sramot
Nekdanja evropska komisarka za promet Violeta Bulc ob prevzemu slovenskega predsedovanja Svetu EU poudarja, da so pričakovanja zelo nevarna stvar. "Slovenija mora izvesti korektno vodenje Sveta EU. To ni vodenje EU, temveč samo vodenje ene od evropskih institucij skupaj z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, kjer mora Slovenija delovati v demokratičnem duhu za zagotavljanje miru, človekovih pravic, vladavine prava in ključnih trendov, za katerimi stoji EU," pojasnjuje Bulčeva. Med slednjimi so po njenih besedah tudi zeleni načrt, torej zagotovitev ničelne stopnje onesnaženja do 2050, digitalizacija ter varnost in varovanje evropskih meja: "Upam, da si ne bo vlada v tej vlogi privoščila kakšnih novih fiaskov in sramot, seveda pa bo znala EU vse potencialne neumnosti Slovenije trezno skompenzirati in zagotoviti, da bo tudi to predsedovanje na koncu uspešno."
Ko beseda nanese na potencialno širitev Evropske unije na Zahodni Balkan, Bulčeva ocenjuje, da so karte trenutno postavljene tako, da se zna omenjena širitev celo zgoditi, saj da so vse države v regiji z izjemo BiH že pristopile v Evropsko ljudsko stranko (EPP), ki ima večino v Evropskem parlamentu in vodi Evropsko komisijo. "Zna se zgoditi, da bodo kakšno od teh držav tudi v tem času potegnili v EU, seveda pa mi znotraj Unije na to še zdaleč nismo pripravljeni. Sem velika zagovornica tega, da mora Zahodni Balkan priti v EU, vendar ni več toliko problem v državah Zahodnega Balkana, kot je problem v državah članicah EU in njihovi absorbcijski sposobnosti dodatnih novih kulturnih okvirov in novih pogledov na razvoj sveta," meni nekdanja evropska komisarka.
Na vprašanje, ali lahko zaostritev razmer zaradi novega vala okužb s covidom-19 prioritete EU in slovenskega predsedovanja potisne v ozadje, pa Bulčeva odgovarja, da so tovrstni cilji v Sloveniji že dolgo postavljeni v ozadje, "ampak na žalost ne v senco reševanja zdravstvene krize, temveč v senco reševanja določenih političnih interesov vladajoče koalicije". "Obstaja velika nevarnost, da se bo to obdobje pri nas še dodatno izkoristilo za sprejem zakonodaje, ki bo podpirala avtokratsko vodenje. Eden od takšnih zakonov gre v obravnavo že naslednji teden, in sicer glede policijske ure in omejevanja gibanja. Mislim, da se bo to samo še stopnjevalo in da bomo priče zelo zanimivemu razkoraku med tem, za čemer bo EU želela, da naša država stoji, in nalogami, za katere se pričakuje, da jih bo Slovenija izvajala kot predsedujoča, ter med tem, kar se bo dogajalo doma v Sloveniji," pravi Bulčeva.
Udovič: Če tega ne naredimo mi, je ta bitka za nekaj let izgubljena
Strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič na drugi strani opozarja, da bi lahko prioritete našega predsedovanja na glavo obrnila delta različica novega koronavirusa, s katero bi se lahko v Evropi soočili že prej kot jeseni: "Če bo covid-19 spet postal glavna zgodba, potem bodo vse naše druge prioritete ostale v ozadju. Virus bi nas v tem primeru oropal predsedovanja." Poleg reševanja zdravstvene krize zaradi covida-19 Udovič kot drugi cilj slovenskega predsedovanja tako kot Rupel navaja širitev EU na Zahodni Balkan. "Če tega ne bomo naredili mi, bo ta tema za eno leto ali še več izginila s seznama prioritet," je prepričan predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Evropske institucije bi morale po njegovih besedah s politiko korenčka in palice že zdaj udejanjati širitev na Zahodni Balkan, a tega žal ne počnejo: "V zadnjem letu se evropske institucije ukvarjajo samo s covidom-19, in to je problematično. Kot da se ni v tem času v svetu zgodilo nič drugega. Vmes so se zgodile ameriške volitve, ki so zelo pomembne, ter vedno močnejše prodiranje Kitajske in Rusije na Balkanski polotok. Če se Evropa tu ne bo pravočasno odzvala, bomo imeli resne težave." Po njegovi oceni bi morala Slovenija na tem področju stremeti vsaj k temu, da se začnejo pristopna pogajanja med EU in Severno Makedonijo.
"Če to temo zapremo za leto ali dve, se bodo razmere na Zahodnem Balkanu spet spremenile, vendar ne v korist EU, tako da je to zadnji vlak, na katerega vsi hitimo. Mislim, da se tudi v Bruslju tega zavedajo, vprašanje pa je, ali bomo uspeli najti skupen jezik z Bolgarijo, ki je trenutno glavna ovira na poti, da bi začeli pristopna pogajanja s Skopjem. Je pa to potrebno narediti še pred francoskimi volitvami prihodnje leto, saj Francija v času predsedovanja tega zagotovo ne bo imela na agendi, prav tako članice, ki bodo Svetu EU predsedovale za njo. Če tega ne naredimo mi, je ta bitka izgubljena za vsaj dve oziroma tri leta." Ob tem opozarja, da so v Skopju samo za to, da bi država imela evroatlantsko prihodnost, zamenjali celo ime lastne države.
Na vprašanje, kakšna bo vloga Slovenije v primeru napetosti med Brusljem in Madžarsko, ki je v zadnjih dneh na udaru kritik zaradi zakonodaje, ki naj bi diskriminirala pripadnike LGBTQ, pa Udovič odgovarja, da je področje zaščite evropskih vrednot bolj tema za Evropsko komisijo in Evropski svet, medtem ko Svet EU, ki mu predseduje Slovenija, načeloma nima pristojnosti, da bi sprožil velike postopke proti posameznim državam članicam. "Predsedovanje vedno načeloma poteka tako, da je predsedujoča država neke vrste posrednik, v tem primeru bo torej Slovenija posrednik med določenimi državami srednje in vzhodne Evrope ter določenimi jedrnimi državami EU. Iz tega vidika bo bore malo prostora za udejanjanje domače politike oziroma interesov vlade oziroma države," dodaja Udovič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
