Slovenija še brez potrjenega primera omikrona. Ta sev za zdravstvo še velika neznanka

V bolnišnicah je število covidnih bolnikov še vedno visoko, število pacientov na intenzivni negi je na nivoju zgornjih zmogljivosti, včeraj je bil na intenzivni negi celo dosežen rekord. Zdaj je tam zasedenih že 289 postelj, dan prej jih je bilo 281. Se pa v zadnjih dneh umirja dnevni prirast na novo okuženih. "Zdi se, da bi lahko to bil vrh četrtega vala, a ker nismo tako dobri napovedovalci epidemije, bodimo raje zadržani. V tej epidemiji nas je potek že velikokrat presenetil, hkrati pa smo šele na začetku zime," je previden imunolog Alojz Ihan in doda, da je zdaj tu še nova različica, o kateri pa ne vemo skoraj nič.

Prvi ukrep: preprečevanje vnosa iz drugih držav

Različica omikron, ki so jo najprej zaznali v Južni Afriki, po trenutnih ugotovitvah pa naj bi izvirala iz Bocvane, je sprožila hitre odzive številnih držav, ki so začele zapirati meje za prihode potnikov iz omenjenih držav oziroma jim odrejati karanteno. Obvezna desetdnevna karantena za potnike iz Južne Afrike, Bocvane, Esvatinija, Lesota, Namibije, Zimbabveja in Mozambika tako velja tudi za vse, ki pridejo v Slovenijo. Okuženih pri nas za zdaj ni, so pa jih zaznali že v številnih evropskih državah, zato na NIJZ že pripravljajo posodobljen seznam rizičnih držav. Kakšni pogoji potovanja bodo veljali za potnike, ki prihajajo iz Avstrije, Velike Britanije, Italije in Nemčije, kjer so denimo že zaznali to varianto, še ni jasno.

"Pri nas, mislim, je zdaj že 18 primerov te različice," je dejal Andrej Trampuž, slovenski zdravnik v tujini, ki kot infektolog dela v univerzitetni bolnišnici Charite v Berlinu. "Številka bo zagotovo še rasla. Več ko jih iščemo, več jih najdemo. To, da se vse potnike, ki prihajajo iz Afrike, pošlje v karanteno in testira, je bil prvi ukrep. Zdaj ko je različica že prisotna, bo treba zmanjševati stike. Treba bo v nov lockdown in upam, da bodo politiki to v prihodnjih dneh sporočili. Pa ne samo zaradi omikrona, tudi zaradi delte, saj se je zelo razširila. Tudi pri nas so kapacitete omejene," še pravi.

Ali je bolj kužna različica tudi bolj nevarna, še ni znano

Strokovnjake v tem trenutku zanima, ali drži, da je nova različica bolj kužna, bolj patogena in ali bo cepivo še učinkovalo. Prve ugotovitve kažejo, da je nova različica bolj kužna, in to po besedah vodje Oddelka za mikrobiološke analize v NLZOH Maje Rupnik ne preseneča. "Novo različico zaznamo le, če se dovolj razširi. In če se omikron lahko uspešno širi vzporedno z delto, ki zelo agresivno izpodriva vse druge različice, je gotovo v nekaterih lastnostih boljša ali bolje prilagojena različica kot delta," je dejala.

O tem, ali je tudi bolj nevarna, pa je zdaj še prezgodaj trditi. Okuženi s to različico so sicer doslej zbolevali za blažjim potekom bolezni. Ni pa še jasno, ali je za blažji potek odločilna starost in ali je k blažjemu poteku prispevalo cepljenje oziroma prebolela okužba. "Ne vemo niti, ali bo različica bližje delti ali beti. Spomnimo se, da je bila beta bolj oddaljena, kar se tiče strukture proteina, od tiste originalne. Takrat se je tudi resno razmišljalo, da bi se začelo izdelovati novo cepivo, a nato je različica izzvenela sama po sebi. Pri delti, ob kateri se je tudi začelo govoriti o novem cepivu, se je izkazalo, da je sicer cepivo za to različico za 10 do 20 odstotkov manj učinkovito, a novega cepiva ni bilo smiselno izdelovati, pomembnejši je postal poživitveni odmerek," razlaga Ihan.

Adaptacija cepiva ni zahtevna, težje je hitro zagotoviti količine

Čeprav še ni jasno, ali bo modificirano cepivo sploh potrebno, pa si nemški proizvajalec cepiv BioNTech že prizadeva za prilagoditev svojega cepiva proti covidu-19, ki ga proizvaja skupaj s Pfizerjem, saj ne želi izgubiti časa, če bo prilagoditev cepiva nujna, je sporočila tiskovna predstavnica podjetja.

"Adaptacija cepiva mRNA proti novi različici je zelo enostavna, zahteva le spremembo začetnega konstrukta, medtem ko tehnološki postopek proizvodnje in lastnosti cepiva ostanejo praktično identične, tudi glede varnosti," je razložil Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Sicer bo treba testirati odziv na spremenjena cepiva, vendar bo za začetek uporabe morda zadoščala analiza varnosti in imunskega odziva. "V podjetju BioNTech pravijo, da lahko v šestih tednih pripravijo spremenjeno cepivo in ga pripravijo za uporabo v sto dneh, če se bo izkazalo, da je to potrebno. Seveda pa je ključno vprašanje, kako hitro bi lahko pripravili zadostno količino spremenjenega cepiva," razmišlja.

Po drugi strani pa bodo nekatera zdravila zagotovo izgubila učinkovitost. "Katera bodo obdržala učinkovitost, bomo kmalu ugotovili z laboratorijskimi eksperimenti. Če bo različica omikron postala prevladujoča, bo treba pripraviti nova protitelesa. Zdravilo paxlovid, ki cilja virusno proteazo in bo prišlo v uporabo do konca leta, bo verjetno ostalo učinkovito, prav tako molnupiravir, proti kateremu virus skoraj ne more razviti odpornosti, vendar zadnji rezultati kažejo, da zmanjša verjetnost hospitalizacije za le 30 odstotkov," še pravi Jerala.

Omikron je kombinacija več mutacij

Koliko mutacij nas še čaka, ni mogoče napovedati. "Niti ni toliko važno, koliko različic je, kot pa to, da slej ko prej večina populacije postane odporna. Bodisi s cepljenjem bodisi s prekuženostjo," pravi Ihan. Verjame, da bomo do te točke prišli spomladi, "nato pa bomo videli, ali bo virus ostal v obliki kot sezonska gripa ali pa bo morda puščal povečane možnosti kroničnih težav na žilah, živčevju ali pljučih. V tem primeru večina ljudi ne bo pristala na naravno prekuževanje."

Tokratna različica ni presenečenje, saj je spreminjanje značilno za viruse, ki so se s človekom srečali šele pred kratkim in se z mutacijami navajajo na svojega gostitelja. Kar je presenečenje, je kombinacija vseh mutacij, ki so se zbrale v različici, imenovani omikron. "To kaže, da se je virus najverjetneje spreminjal zelo dolgo. To se je zato dogajalo v človeku brez imunskega odziva. Le pri takem človeku lahko virus tako dolgo vztraja in se spreminja. To je nenavadna kombinacija, ki se je verjetno zgodila," še pojasnjuje Ihan.