Slovensko-italijanski odnosi: Kmalu vrnitev Narodnega doma v Trstu

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
23.06.2020 17:45

Zunanja ministra Luigi Di Maio in Anže Logar sta se strinjala, da je treba epidemiološke trende doma in v drugih državah spremljati ter se odzivati sorazmerno.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Luigi Di Maio (v ospredju) in Anže Logar sta v Rimu danes znova izpostavila odlične odnose med Italijo in Slovenijo.
EPA

Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar je bil danes na obisku v Rimu, kjer se je srečal z italijanskim kolegom Luigijem Di Maiom. To je bilo že drugo srečanje obeh zunanjih ministrov v zadnjih 15 dneh. Ministra Logarja je kasneje sprejel tudi italijanski minister za evropske zadeve Vincenzo Amendola.
Zunanja ministra sta spregovorila o soočanju obeh držav z epidemijo covida-19. Od 15. junija državi nimata več omejitev za svoje državljane pri prehajanju skupne meje. Sogovornika sta se strinjala, da je treba epidemiološke trende doma in v drugih državah redno spremljati ter se sorazmerno odzivati, da bi preprečili ponovni izbruh epidemije. Izmenjala sta stališča glede epidemioloških razmer v tretjih državah, predvsem v neposredni soseščini EU oziroma na Zahodnem Balkanu. Pri tem sta se zavzela za nadaljnje tesno sodelovanje med obema državama, so po sestanku sporočili iz slovenskega zunanjega ministrstva in dodali, da sta ministra pri soočanju z epidemijo poudarila potrebo po redni koordinaciji na ravni Evropske unije (EU).

Pomen obeh manjšin

Logar je v pogovorih izpostavil vprašanje zastopanosti slovenske manjšine v italijanskem parlamentu in svojemu gostitelju predstavil, kako je Slovenija takšno zastopanost zagotovila pripadnikom italijanske manjšine pri nas. Italija bo namreč kmalu spremenila svoj volilni zakon in znižala število poslancev v parlamentu, prav pa bi bilo, ko bi Slovenci v Italiji v njem ohranili vsaj olajšan dostop do zastopanosti. Logar je tudi poudaril velik in simbolni pomen slovesnosti ob stoletnici požiga Narodnega doma, ki bo ob udeležbi predsednikov obeh držav 13. julija v Trstu. Udeležila se je bosta tudi oba zunanja ministra. To bo izjemen dogodek v procesu sprave med obema narodoma, je dejal Logar. Prav danes smo tudi iz urada slovenskega predsednika dobili sporočilo, da sta predsednika držav potrdila program njunega srečanja v Trstu.
Logar je z italijanskima sogovornikoma izmenjal še mnenja o zaključkih Evropskega sveta 19. junija 2020, posebej o predlogu večletnega finančnega okvira in novega instrumenta za okrevanje. Z ministrom Amendolo sta se strinjala, da je treba instrument sprejeti kar najhitreje. Slovenski gost je v Rimu predstavil tudi prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU in 18-mesečni program tria predsedujočih - Nemčije, Portugalske in Slovenije. Minister Amendola je Sloveniji obljubil vso podporo pri predsedovanju Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Predsednika vendarle v Bazovico

Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, bosta 13. julija 2020 v Trstu prisostvovala slovesnemu podpisu dokumenta, s katerim bo pred sto leti požgani Narodni dom prešel v last slovenske manjšine v Italiji, so danes sporočili iz Pahorjevega urada. V Uradu nam še niso mogli potrditi, ali bo to velika in množična slovesnost, saj boj z epidemijo novega koronavirusa še ni dobljen. Sta se pa predsednika odločila, da bosta pred tem osrednjim dogodkom položila venca k spomeniku bazoviškim junakom in k obeležju na bazoviški fojbi. Ti dve simbolni mesti imata velik pomen, sporočajo iz Urada, zlasti za obe tam živeči narodni skupnosti. Predsednika da želita s pietetnim dejanjem v evropskem duhu sprave in ob medsebojnem spoštovanju odpreti novo poglavje skupne prihodnosti. Naj tukaj naglasimo dve podrobnosti. Formalno so štirje bazoviški junaki, na fašističnem sodišču obsojeni na smrt in ustreljeni leta 1930, še zmeraj teroristi, saj njihove rehabilitacije v Italiji še ni bilo. Glede bazoviške fojbe pa resni zgodovinarji zatrjujejo, da v njej ni trupel ob koncu vojne po partizanih pobitih Italijanov, pač pa kvečjemu trupla nemških okupatorjev. Kljub tem pomislekom, saj fojbe nikoli niso pregledali, se tam ob italijanskem dnevu spomina vsako leto odvije komemorativna slovesnost.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta