Spreminjanje mej na Balkanu? Vprašanje, ki ni padlo z neba

V Bosni in Hercegovini ne prenehata čudenje in razočaranje nad vprašanjem, ki ga je pred mesecem in dobrim tednom na uradnem obisku v Bosni in Hercegovini (BiH) svojim gostiteljem v Sarajevu "prijateljsko" zastavil slovenski predsednik Borut Pahor. Šele zdaj je njegovo predrznost, ki pa ima ozadje, javno razkril eden od treh članov predsedstva BiH Željko Komšić. Namreč, da je samooklicani slovenski prijatelj tričlansko bosansko predsedstvo takrat zaupno pobaral, ali bi bili voljni dokončati razpad Jugoslavije tako, da bi se še v Bosni in Hercegovini mirno razšli.

Prijatelji kot sovražniki

​Poleg takšnih prijateljev Bosanci in Hercegovci sploh ne rabijo sovražnikov, je morda generaliziran odgovor na počutje in reakcije v BiH ob Pahorjevem vprašanju o BiH. Nerzuk Ćurak, politolog s Fakultete političnih ved Univerze v Sarajevu, je za Večer dobro in ilustrativno strnil te občutke: "Komšićeva informacija o Pahorjevem vprašanju je pri nas odjeknila kot eksplozija. Njegovo vprašanje je bilo skrajno nekulturno. Predstavljate si, da bi neki član predsedstva BiH njega na uradnem obisku v Sloveniji vprašal, ali bi Ljubljana mirno dovolila, da se Prekmurje odcepi od Slovenije. Toda vprašanje ni padlo kar z neba! Že postaviti takšno vprašanje pomeni obliko priklicevanja. Torej, vključuje neki kontekst. Da je bilo zastavljeno v državi, ki je že tako ali tako ohromljena zavoljo mirovnega sporazuma in zavoljo daytonskih gabaritov ne more napredovati, je zavržno. V Evropi je začela prevladovati neka skrajno povprečna politika, ki jo sedaj očitno prevzema tudi Slovenija, menda poznavalka bivše Jugoslavije. Ta politika odreka podporo BiH, tisti državi, ki je bila v tej isti Evropi, ki je po drugi svetovni vojni deklarativno rekla genocidu ne, spet prepuščena genocidu. To Pahorjevo vprašanje namreč opogumlja naše tukajšnje politične imbecile. Evo, tudi danes Milorad Dodik spet govori o razpadu BiH, ki da je neizogiben. Korenine Pahorjevega nastopa so v domnevnem non-paperju iz kabineta slovenskega premierja Janeza Janše. Janša je del nove evropske desnice, ki prodira po vsej EU. Ta želi sprožiti popoln preobrat EU od vključujoče, kozmopolitske in demokratične združbe v šovinistično in ksenofobno evropsko trdnjavo. Te zamisli so se porodile v Višegrajski skupini. Janšev famozni non-paper je rezultat teh skrajnih desničarskih idej, ki nikakor noče v EU vključiti kakršenkoli drugačne civilizacijske vrednote, denimo islama. Vse temelji na islamofobiji, ki jo je premier Janša že bil javno izkazal, tudi na twitterju."

Bodo v Bruslju to podprli?

"Največja nevarnost je," nadaljuje Ćurak, "da bi desničarjem uspelo spremeniti paradigmo, ki je sprva menila, da ne bi bilo oportuno deliti BiH. Ker potem, Bog obvarji, se lahko v srcu Evrope izcimi neka islamska država! Ta apriorni šovinizem in nerazumevanje bosanske multilateralne kulture skušajo zdaj prodati EU, da spremeni paradigmo. Super, z etnično razdelitvijo BiH je treba zaključiti razpad Jugoslavije. Bošnjaki, torej muslimani, naj ostanejo v neki entiteti, ki sploh ne more biti država, ampak bo ponovitev palestinske Gaze. To je škandalozno in odvratno do te mere, da vseeno ne verjamem, da bi v Bruslju to podprli. Imam pa sugestijo za predsednika Pahorja. Na vrhu Brdo-Brioni, ki ga napoveduje za maj, naj bo še posebej naklonjen BiH, naj tam izpostavi suverenost te države in tako Slovenijo odreši sramote. Skrajnim desničarjem pa jasno sporoči, da Slovenija kot predsedujoča EU njihovim zamislim ne bo dala nikakršne podpore."

Čisto na kratko smo priklicali po telefonu še odgovornega urednika prodornega bosansko-hercegovskega novinarskega portala Politički Seada Numanovića, ki je prvi povezal domnevni Janšev non-paper o Zahodnem Balkanu s predrznim Pahorjevim vprašanjem. Takole je povedal: "Pahorjevo vprašanje - ne se slepiti - ni bilo ne dobronamerno in ne naivno, pa čeprav je bilo garnirano z zaskrbljenostjo in prijateljstvom. Pahor je preveč dolgo v politiki, da bi lahko kdorkoli verjel, da se mu je zgodil spodrsljaj. To je bila njegova premišljena provokacija, s katero je potipal teren za ideje slovenskega premierja Janeza Janše."

Danes smo ves dan zaman čakali še na odgovore na naša vprašanja, poslana po elektronski pošti svetovalcu slovenskega predsednika za zunanjo politiko Ernestu Petriču. Nocoj jih nismo učakali, čeprav so se s tem trudile menda kar tri dame iz predsednikovega urada. Ena tudi s Pahorjeve poti v Rim k italijanskemu kolegu Sergiu Mattarelli.