V ponedeljek so opravili 5596 testov na okužbo z novim koronavirusom, od tega sta bila 1302 pozitivna, je vlada sporočila na Twitterju. Umrlo je 59 bolnikov s covidom-19 (v nedeljo 45), kar je največ doslej v enem dnevu. V bolnišnicah se zdravi 1299 covidnih bolnikov (sedem več), 204 oz. tri več kot v nedeljo potrebujejo intenzivno zdravljenje.
Na ta dan pred tednom dni je bilo pri nas potrjenih 1388 okužb z novim koronavirusom, opravljenih pa je bilo 5326 testov. Delež pozitivnih je bil takrat 26,06-odstoten.
Doslej so v Sloveniji potrdili skupaj 67.080 okužb z novim koronavirusom, skupaj je umrlo 1156 covidnih bolnikov.
19.00
V UKC Ljubljana več kot 350 covidnih bolnikov, velike napore vlagajo v zagotavljanje kadrov
V UKC Ljubljana so imeli danes zjutraj hospitaliziranih 356 bolnikov s covidom-19, od tega 60 v enoti intenzivne terapije. Generalni direktor Janez Poklukar je v izjavi za javnost dejal, da gre za rekord na ravni kliničnega centra. Prostorskih zmogljivosti imajo v tem trenutku dovolj, velike napore pa vlagajo v zagotavljanje kadrov.
Po Poklukarjevih besedah so telefoni koordinatorjev konec tedna neprestano zvonili. V ponedeljek popoldne so jih obvestili, da je prišlo do prostorske stiske v bolnišnicah na območju Štajerske. Tako so v ponedeljek med številnimi bolniki s covidom-19 sprejeli tudi bolnike s celjskega in mariborskega območja.
Vse covidne bolnike so namestili v nove kapacitete diagnostično-terapevtskega servisa. Ob več kot 350 covidnih bolnikih, ki jih zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, pa jih še približno 42 spremljajo preko telemetrije.
17.00
Kapacitete za covid bolnike v UKC Maribor so zapolnjene: Čez vikend enormni priliv bolnikov
Zaradi preobremenjenosti so sinoči iz UKC Maribor za namestitev covid bolnikov poiskali pomoč drugih bolnišnic v Sloveniji in prepeljali bolnike s covid-19 v Ljubljano. Prostora zmanjkuje tudi na urgenci. Več -> TUKAJ.
16.15
Kacin: Podatki ne kažejo izboljšanja
Govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin je na popoldanski novinarski konferenci dejal, da podatki še vedno ne kažejo bistvenega izboljšanja epidemioloških razmer. Ob tem je navedel, da je 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev na ravni celotne države 965. Sicer pa je po njegovih besedah v Sloveniji 20.220 aktivnih okužb.
15.30
Bojana Beović: Vladi bomo predlagali podaljšanje ukrepov
Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je povedala, da bo skupina vladi ta teden predlagala podaljšanje veljavnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, o morebitnih spremembah bi se lahko pogovarjali šele takrat, ko bodo nazadnje sprejeti ukrepi pokazali učinek, to je proti koncu tega tedna. Več -> TUKAJ.
11.50
"To še ne pomeni, da niste prenašalec bolezni." Kacin: Epidemija se ne umirja, število okužb se znižuje prepočasi
Kacin je danes opozoril, da je virus še vedno močno prisoten in razširjen v družbi, epidemija se ne umirja, število okužb pa se znižuje prepočasi. Virus je razširjen po vseh koncih države, zato zdaj ne moremo več govoriti o enem ali nekaj močnih žariščih. Včeraj so tako v Ljubljani potrdili 182 okužb, v Mariboru 64, v Domžalah 13, Kamniku 37, od tega jih je kar 32 iz tamkajšnjega doma starejših. Več --> TUKAJ.
11.30
Protikoronski ukrepi slabšajo duševno zdravje varovancev s posebnimi potrebami v domovih
Protikoronski ukrepi so močno vplivali tudi na življenje varovancev s posebnimi potrebami v domovih. Čeprav ukrepe večinoma varovancev razume in spoštuje, se je poslabšalo predvsem njihovo duševno stanje, pravijo v Domu Lukavci, kjer so po uradnih podatkih v ponedeljek potrdili največ okužb med domovi.
V posebnem socialnovarstvenem zavodu Dom Lukavci v občini Križevci, kjer je lahko uradno 331 varovancev, jih je zaradi prezasedenosti varovanih oddelkov trenutno 339. Po testiranjih v petek in soboto je pozitivnih na novi koronavirus 36 varovancev, eden od teh je v bolnišnici, okuženih je tudi 12 zaposlenih.
11.10
V zdravstvenih domovih povečini še brez množičnega testiranja zaposlenih
V zdravstvenih domovih (ZD) po Sloveniji povečini še niso začeli izvajati množičnega testiranja zaposlenih na novi koronavirus. Med izjemami je mariborski ZD. Ponekod so hitre teste šele dobili, drugod jih naročajo, v nekaterih ustanovah pa se niso odločili za nabavo hitrih testov, ampak testirajo le z molekularnimi.
9.30
Koronski SOS: Zdrava prehrana pomembna za imunski sistem, najbolje lokalna in sveža
Nobena študija še ni pokazala, da bi kakšna hrana ali mikrohranilo neposredno ščitilo pred okužbo z novim koronavirusom, je pa zdrava prehrana zelo pomembna pri podpori imunskemu sistemu. Strokovnjaki svetujejo uravnoteženo prehranjevanje z lokalno in svežo hrano. V zimskih mesecih se zlasti ranljivim skupinam svetuje nadomeščanje vitamina D.
Pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, ki naše telo brani pred okužbo, ko pride v stik z virusi ali bakterijami, imajo baker, folna kislina, železo, selen, cink, vitamini A, B6, B12, C in D. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo, da vsa ta hranila najbolj optimalno dobimo z optimalno prehrano.
Kaj sploh je uravnotežena prehrana?
"V trenutkih, ko potrebujemo dobro delovanje imunskega sistema, je ohranitev ali vzpostavitev optimalne prehrane ključnega pomena," navajajo na NIJZ v publikaciji o prehranskih nasvetih v času epidemije. Tako svetujejo, naj posameznik zaužije uživanje čim več sveže, sezonske in lokalno pridelane zelenjave in sadja, ki ima višjo vsebnost nekaterih hranil, predvsem vitaminov.
Na NIJZ svetujejo prehranjevanje po principu uravnoteženega krožnika - polovico krožnika naj sestavlja zelenjava, četrtino škrobni izdelki, četrtino pa beljakovinski. Tako naj bi tvorili tri glavne obroke v dnevu, vmes pa bi imeli dve malici iz zelenjave ali sadja.
Kosilo je po slovenski tradiciji največji dnevni obrok. Večerja naj bo količinsko pol manjša od kosila. V prvi polovici dneva naj obroki vključujejo več ogljikohidratne hrane kot obroki v drugem delu dneva.
Vsak glavni obrok naj vključuje beljakovinska živila, kot so mleko in mlečni izdelki, ki jih v hrano vključimo vsak dan, pusto meso in puste mesne izdelke, ki jih vključimo štirikrat na teden, ribe, zaužijemo jih enkrat do dvakrat na teden, ter jajca in stročnice, ki naj se na naših krožnikih znajdejo dva do trikrat tedensko.
Svetujejo, naj med ogljikovimi hidrati izbiramo pretežno žita in polnovredne žitne izdelke, kot je polnozrnat kruh, polnozrnate testenine, neoluščen riž, ajdova kaša, proso, kus-kus in drugo, saj so pomemben vir številnih mineralnih snovi in prehranskih vlaknin.
Na dan naj bi zaužili med 400 in 650 grami zelenjave in sadja. Izbor naj bo pester in različnih barv. "Tako boste najlažje zadostili potrebam po številnih zaščitnih snoveh, ki so prisotne v različno obarvanem sadju in zelenjavi in podpirajo delovanje imunskega sistema," navaja NIJZ v publikaciji. Če svežega sadja ni na voljo, lahko posežemo po zmrznjenem ali konzerviranem.
V naši prehrani so pomembne tudi kakovostne maščobe v obliki različnih vrst olj, kot so na primer sončnično, oljčno, bučno olje in olje oljne ogrščice.
Pomembno pa je tudi uživanje zadostne količine tekočine. Povprečno aktivna odrasla oseba naj bi v zmernih klimatskih pogojih čez dan popila od litra do liter in pol vode v manjših odmerkih, preostali del tekočine pa zaužije s hrano, na primer z enolončnicami, juhami, mlekom, sadjem.
Ali lahko pozimi dobimo vitamina D dobimo s hrano?
Na NIJZ v jesenskem in zimskem času priporočajo uživanje prehrane, bogate z vitaminom D, kot so ribje olje, ribe, jajca, mlečni izdelki in živila, obogatena s tem vitaminom.
Ta vitamin v največji meri sicer proizvedemo sami v koži ob izpostavljenosti sončnim žarkom zlasti v toplejšem delu leta, pozimi pa ga, kot ugotavljajo endokrinologi, težko dovolj dobimo s hrano, v tem obdobju leta ga primanjkuje kar 80 odstotkom prebivalstva.
Zato so člani strokovne skupine za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D pripravili priporočila za nadomeščanje tega vitamina v času epidemije, za splošno populacijo svetujejo nameščanje z odmerki od 20 do 50 mikrogramov na dan, pri čezmerno prehranjenih in tistih z debelostjo pa približno dvakrat večje odmerke. Ob ugotovljeni okužbi s koronavirusom svetujejo večje odmerke, da se hitreje zapolnijo zaloge vitamina D in da dosežemo optimalne ravni za podporo imunskemu sistemu, nato pa vzdrževalne odmerke 50 mikrogramov na dan. Dodajanje vitamina svetujejo tudi vsem oskrbovancem v domovih za starejše, pa tudi tamkajšnjim zaposlenim.
Ali je sedaj primeren čas za diete ali postenje?
Ob tem pa na NIJZ nenadzorovano in pretirano uživanje prehranskih dopolnil močno odsvetujejo, saj je zdravju škodljivo. Tudi v Slovenskem združenju za klinično prehrano so poudarili, da prehranska dopolnila niso zamenjava za optimalno prehrano.
Prehrana naj bo zlasti v času epidemije energijsko in hranilno uravnotežena z presnovnimi potrebami posameznika. "Sedaj ni čas za diete, razen v primeru medicinske indikacije," so poudarili. Močno odsvetujejo tudi kakršno obliko stradanja, tudi postenje, ki vodi v energijsko ali hranilno neravnovesje, saj je potencialno škodljivo za imunski sistem.
Nekritična regulacija telesne mase s shujševalnimi dietami je potencialno škodljiva za imunski sistem, saj lahko povzroči podhranjenost. "Podhranjenost prizadene skoraj vse imunske funkcije. V prvi vrsta je prizadeta celična imunost, ki je ključna tudi za obrambo pred virusi s tem odpornost za infekcije," piše na spletni strani združenja.
"Raziskave in klinične izkušnje kažejo, da je imunokompromitiranost prvi in pogosto najpomembnejši zaplet podhranjenosti zaradi prenizkega ali neuravnoteženega vnosa energije oz. hranil pri posamezniku," so dodali.
8.15
Zaradi koronavirusa drugačen veseli december: To je za večino najbolj realen scenarij, a dovoljenj NIJZ za zdaj ni
Da bo letošnji veseli december drugačen, vemo že nekaj časa. Koncertov na ulicah in silvestrovanj na prostem zagotovo ne bo, bodo pa vsa mesta okrašena tako kot lani, ponekod pa še bolj bogato. Na mestnih občinah si prizadevajo, da bi lahko izpeljali vsaj božične sejme in postavili nekaj stojnic po mestu. To je za večino najbolj realen scenarij, a dovoljenj Nacionalnega inštituta za javno zdravje za zdaj ni. Več --> TUKAJ.
