Vladajoče stranke so v koalicijski pogodbi nekaj pozornosti namenile tudi stanovanjskim vprašanjem - dostopnosti dostojnih in varnih bivališč tako starejšim kot mlajšim. Vlada obljublja, da bodo politiko javnega republiškega stanovanjskega sklada "preusmerili v gradnjo javnih najemnih stanovanj" in dvignili "proračunska sredstva za stanovanja do konca mandata na 0,4 odstotka BDP". To bi po lanskih podatkih moralo znašati 183 milijonov evrov, namenjenih zagotavljanju dostopnih stanovanjskih rešitev za študente, mlade, družine in za starejše prebivalce in prebivalke Slovenije.
Zemljišča so
Klemen Ploštajner je mladi raziskovalec na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Lani je uredil del številke Časopisa za kritiko znanosti, ki je posebej analizirala stanovanjske politike - tako v Sloveniji kot Evropi. Pojasnjuje, da je cilj javnih politik na stanovanjskem področju poleg uresničevanja javnih koristi, ki jih prinašajo dostopna bivališča, tudi preprečevanje špekulacij in vrtoglavih cen nepremičnin, h katerim vodijo kapitalistične zakonitosti večanja dobičkov. "Glavno orodje tega je prav gradnja neprofitnih stanovanj in oddaja bivališč po neprofitni najemnini," pove. "A trenutno javnim stanovanjskim skladom, občinskim in republiškemu, manjka zemljišč za gradnjo." Že pred štirimi leti je desetletni nacionalni stanovanjski program do leta 2025 opozarjal, da primanjkuje stanovanj, kjer se ta najbolj iščejo, predvsem za tiste prebivalke in prebivalce, ki dostopna stanovanja najbolj potrebujejo. Že pred oblikovanjem tega dokumenta je tedaj študent sociologije pozival, naj država ne zamudi priložnosti. Ob ustanovitvi slabe banke (DUTB) leta 2013 so nanjo namreč prešla številna zazidljiva zemljišča in nedokončane stanovanjske gradnje kot zavarovanje nasedlih kreditov, ki smo jih plačali davkoplačevalci z zapolnitvijo bančne luknje. Prav v teh nepremičninah je Klemen Ploštajner videl priložnost za odpravljanje stanovanjskega problema. O tem je letos govoril tudi direktor republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec, ki je aprila dejal, da bi prenos zemljišč z DUTB lahko pomenil začetek dolgoročne zemljiške politike države in bil prvi pokazatelj, ali vlada s stanovanjsko politiko misli resno.
Na stanovanjskem področju so se zgodile številne slabe stvari
Vrtenje denarja
Neodplačni prenos zemljišč z DUTB na republiški stanovanjski sklad je s predlogom sprememb zakona o DUTB poskusila doseči Levica, a so njihov predlog poslanci in poslanke julija zavrnili. Vladna koalicija je sledila logiki finančnega ministrstva, ki ga vodi Andrej Bertoncelj, da lahko zemljišča stanovanjski sklad zgolj odkupi po ceni, ki jo bo postavi cenilec, ki ga bosta izbrala stanovanjski sklad in DUTB. V Levici so tedaj opozorili, da bo vlada s tako rešitvijo prekršila določila vsaj dveh zakonov - tako zakona o DUTB o nevmešavanju v posamične posle kot zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti glede načina cenitev, ki jih mora izvesti stanovanjski sklad.
"Na stanovanjskem področju so se zgodile številne slabe stvari, na katere ni nihče opozoril. To se ne sme nadaljevati," je danes Klemen Ploštajner pojasnil, kaj je doprineslo k oblikovanju iniciative Kje bomo pa jutri spali? Nastala je kot sklep javnih skupščin, ki so jih organizirali študentje v okviru Akademskega kolegija, katerega člani so letos pozimi in spomladi sodelovali tudi v bralnem seminarju Kapitalistično mesto, ki ga je na pobudo študentov arhitekture vodil Klemen Ploštajner na fakulteti za arhitekturo. Grožnja, da bodo študenti izgubili študentski dom Akademski kolegij, je odprla razprave o upravljanju s prostorom, urbanizaciji, o turizmu in gentrifikaciji. "Področje, ki povezuje vse to, so prav politike države in lokalnih skupnosti, s katerimi se zagotavlja dostopna stanovanja ljudem," pojasni mladi raziskovalec. Kot eden od pobudnikov Zadrugatorja, zadruge, ki je bila v aktivnih pogajanjih z ljubljanskim stanovanjskim skladom, da bi začeli prvi stanovanjsko-zadružni projekt, pravi, da je vse skupaj zastalo, saj se je zapletlo tudi pri načinu prenosa zemljišč na zadrugo. Prav na to opozarjajo tudi zdaj. "Narobe je, da bo ena državna institucija po tržni logiki plačevala drugi državni instituciji, ki ima v lasti zazidljiva zemljišča. Ob tem bo DUTB prodala stanovanjskemu skladu le tržno manj zanimiva zemljišča, ki bodo ocenjena po tržnih pravilih, plačana pa z denarjem, ki ga bo vlada kot dokapitalizacijo nakazala stanovanjskemu skladu," sklene Klemen Ploštajner, da bo s tem slovenska vlada pod Marjanom Šarcem morda naredila nasprotno od tistega, kar naj bi bil cilj javnih stanovanjskih politik: prispevala ne bo k dosegljivim in realnim cenam nepremičnin, ampak k njihovemu napihovanju.
