Stavkovni odbor novinarjev RTV Slovenija generalnemu direktorju: Nehajte zavajati javnost in ustrahovati zaposlene

STA, M.R.
16.06.2022 21:16

Stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV Slovenija (RTVS) opozarja na poskus oviranja in preprečevanja stavke.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha je pozval, naj takoj "preneha zavajati javnost ter zaposlene, jih ustrahovati ter sejati nered v ustanovi, ki jo vodi". Stavkovni odbor novinarskih sindikatov na RTVS je v sredo nadaljevanje novinarske stavke napovedal za 20. junij med 14. in 23. uro.

Kot so zapisali v sporočilu, ki so ga posredovali danes zvečer, je generalni direktor danes, čeprav ve, da bo stavkovni odbor do roka objavil tehnična navodila za stavko, izdal svoje usmeritve nekaterim odgovornim programskim delavcem, kako naj se stavka v ponedeljek. V teh usmeritvah po njihovih navedbah "mrgoli posplošenih formalnih groženj in nezakonitih stavkovnih ovir".

Zagotovili so, da se v stavkovnem odboru zavedajo, da so v skladu z zakonom o stavki dolžni sodelovati v zagotavljanju mninimuma delovnega procesa, medtem ko generalni direktor za določanje stavkovnih vsebin v programski shemi nima nobenih pristojnosti. "Podtikanje, da bi komu preprečevali delo, je absurdno, saj po stavkovnih navodilih delo poteka v vseh programih, brez prekinitev, nadzorujemo le del, ki pomeni programsko stavkovno nadgradnjo," so pojasnili.

Izpostavili so tudi navodilo generalnega direktorja, da naj enote pripravijo sezname stavkajočih, ki bodo podlaga za neizplačilo njihovih plač. Gre za nezakonito navodilo, so zapisali v stavkovnem odboru, kjer Grahu Whatmoughu očitajo tudi protizakonito "rožljanje z disciplinskimi in odškodninskimi sankcijami delavcem, ki bi dejansko pri opravljanju svojih delovnih obveznosti spoštovali stavkovna navodila".

Kot so zapisali, so z izdanimi navodili izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja po drugem odstavku 200. člena kazenskega zakonika, zato generalnega direktorja pozivajo, da jih nemudoma umakne, sicer bodo prisiljeni v uporabo sodnega varstva.

V stavkovnem odboru pojasnjujejo, da stavkajo za drugačno javno RTV tudi in predvsem v interesu javnosti, zato so se že v izhodišču odločil, da programov RTV Slovenija ne bodo krčili ali prekinjali, temveč le nadgradili s stavkovnimi vsebinami.

Po njihovih navedbah so razmere v informativnem programu TVS postale nevzdržne. Zato ocenjujejo, da je skrajni čas, ko morajo v pogajanja za sporazumno reševanje nastalega spora pozvati tudi zastopnike ustanovitelja, državnega zbora, kot je to predvideno z drugim odstavkom 4. člena zakona o stavki.

Stavkovni odbor se v sporočilu sicer odziva tudi na nekatere navedbe generalnega direktorja. Med drugim zavračajo navedbe o povzročanju programske škode, ki naj bi bila posledica stavke, pa tudi poskus, da bi krivdo za razpadanje kadrovske in organizacijske strukture informativnega programa TV Slovenija in krizo uredniške avtonomije naprtili sindikalni pogajalski skupini.

Za reševanje nevzdržnih razmer v informativnem programu TVS je odgovoren izključno generalni direktor, ne glede na potek pogajanj o stavkovnih zahtevah, so poudarili.

Fajon Grah Whatmoughu: Kdo bo javnost obveščal o dogajanju v svetu?

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob informacijah, da bo RTVS krčila dopisniško mrežo v tujini, generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha pozvala k razmisleku. Hkrati je opozorila, da brez zunanjepolitičnih dopisništev in obveščanja javnosti o dogajanju v EU in svetu ni celostnega informativnega programa. Kot je zapisala, je novico o domnevni ukinitvi dopisništev v Rimu, Berlinu in Moskvi ter krčenju dopisništva v Bruslju sprejela z zaskrbljenostjo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je pisala generalnemu direktorju RTV Slovenija.
Robert Balen

"Razvejana mreža dopisništev pomembno dopolnjuje naša zunanjepolitična prizadevanja, predvsem pa povečuje osveščenost naših državljanov o dogajanju v svetu in umeščenosti Slovenije v mednarodnem kontekstu," je zapisala Fajon.

Dodala je, da kot nekdanja dopisnica Radiotelevizije (RTV) Slovenija v Bruslju dobro ve, kaj pomeni spremljati dogajanje v srcu EU od blizu: "Vem, kaj pomeni imeti dobre stike in mrežo, ki zagotavlja ažurno in celovito obveščanje slovenske javnosti o dogajanju v EU. Kakovostno poročanje iz Bruslja pomeni boljšo obveščenost slovenskih državljanov, ta pa vodi v boljše razumevanje naše vloge v evropski družini in dvig ugleda Slovenije v EU kontekstu."

Poudarila je, da Bruselj ni le zunanja politika, temveč že dolgo kroji tudi naše notranjepolitično dogajanje. Enako zaskrbljujoči pa sta po njenih besedah novici o ukinitvi dopisništev v Moskvi in Rimu.

Rusijo, svetovno velesilo, ki je v luči ukrajinske vojne trenutno še bolj aktualna kot sicer, ne gre razumeti, če nimamo informacij s terena, iz prve roke, je opozorila Fajon in dodala, da enako velja za sosednjo Italijo.

Kdo bo javnost obveščal o dogajanju v svetu?

Poudarila je, da so za razumevanje močno povezanega, globalnega sveta s strani širše javnosti dopisniki javne RTVS ključnega pomena. Zato se sprašuje, kdo bo slovensko javnost obveščal o dogajanju v svetu in kdo bo zapletene globalne razmere postavljal v kontekst in svetovno dogajanje interpretiral v odnosu do Slovenije, če skrčimo ali ukinemo dopisništva v tujini.

Po njenem je v času, ko so naše demokracije, tudi Slovenija, ogrožene ravno zaradi lažnih novic in dezinformacij, ukinitev zunanjepolitičnih dopisništev RTVS - močnih virov kakovostnih informacij iz prve roke - nekonstruktivno dejanje.

Kot je še izpostavila Fajonova, si je tudi težko predstavljati, da nacionalna javna medijska hiša ne bi hitro in ažurno poročala o aktivnostih najvišjih državnih predstavnikov in poslancev ter zastopanju slovenskih interesov v svetu.

Zato Graha Whatmougha poziva k ponovnemu razmisleku glede napovedanega krčenja in ukinitve dopisniške mreže. Gre tudi za odgovornost do državljanov, je prepričana zunanja ministrica, ki dodaja, da so državljani, opremljeni s kakovostnimi informacijami - tudi iz tujine -, ključ do zdrave in uspešne demokracije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta