Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja ministrstva za zunanje zadeve, je gostoval v oddaji Na tretjem ... in spregovoril o tem, kako bodo videti potovanja v prihodnje. Pozimi, ko so številni potovali na bolj oddaljene destinacije so se ljudje spraševali, kako je mogoče, da nekdo, ki živi v Ljubljani in ima denimo mamo v Mariboru, te zaradi prepovedi prehajanja regij ne more obiskati, nekdo iz Primorske pa je lahko šel na letališče na Brnik čez vse te regije? Šter pravi, da takrat ni mogel na Brnik, ker bi moral podati razlog. In za oddajo Na tretjem ... nadaljuje: "Želim poudariti, da so se potovanja na bolj oddaljene destinacije večinoma dogajala s sosednjih letališč, ne z Brnika, in je bilo veliko primerov, ko so se ljudje nominalno napotili samo v Zagreb ali Beograd, njihov polet na Zanzibar pa je bil iz Turčije ali kaj podobnega, ob vrnitvi pa so tisto nadaljevanje poti preprosto zamolčali. To nam je povzročilo ogromno težav. Sam nikomur ne zavidam, da je v položaju, da potuje. Prej sem vsakomur malce nevoščljiv. Ker potovati je lepo, ampak za ohranitev mojega, potnikovega in splošnega zdravstvenega stanja je pa zelo pomembno, da ne zamolčimo teh okoliščin, da smo obiskali neko drugo okolje, kjer je morda neka druga različica virusa ali pa smo bili izpostavljeni kaki drugi zdravstveni nevarnosti."
Pravi, da gre navsezadnje za zaščito okolja, sodelavcev, prijateljev, družine ... "In to svetujemo tudi nadalje, da se vsak, ki se odloči za pot, natančno prepriča, kaj ga tam čaka, in če je prišel iz okolja, kjer je bil morda izpostavljen drugim nevarnostim, tega ne prikriva našim zdravstvenim oblastem, sicer bomo lahko nehote z malomarnostjo povzročili kak nov val." Med drugim je Šter v oddaji Na tretjem ... dal tudi nasvet tistim, ki se še odpravljajo na pot. Pravi, naj resno razmislijo o verodostojnosti namena svojega potovanja, in če to ni zelo zelo upravičeno ali utemeljeno, naj potovanje raje opustijo, pa ga premaknejo v prihodnost.
Tisti, ki imajo to potrdilo, bodo lažje potovali
Na vprašanje, ali je danes najbolje, da ima vsak s seboj papir in da na papirju piše, ali je covid prebolel, ali je negativen ali cepljen, Andrej Šter odgovarja: "Mi nimamo negativnih izkušenj s tem, ko imajo ljudje s seboj tisti kartonček, ki so ga prejeli, in ga uveljavljajo kot dokument, da so bili cepljeni. Nisem seznanjen s kakim primerom, da bi bilo to zavrnjeno."
A kako dolgo velja to potrdilo? "To je eno težjih vprašanj, ker je doba učinkovanja pri različnih cepivih lahko različna, pri AstraZeneci prejmete drugi odmerek po 12–16 tednih, potem je neka doba inkubacije oziroma učinkovanja šest mesecev," pravi Šter. Za oddajo Na tretjem ... je navedel primer njegove žene, ki je bila kot zdravstvena delavka že januarja cepljena s Pfeizerjem, njena doba bo sredi dopustniškega termina že minila in s tem njena upravičenost do potovanja. "In takih ciklusov, ki se bodo prepletali, bo zares mnogo. Mislim, da se bomo morali navaditi, da se bomo ciklično cepili kot proti gripi ali pa klopu."
Bo tisti, ki ni cepljen ali ni prebolel covida, sploh lahko potoval? "Ne, eden od imperativov EU-ja je bil, da je to lahko olajšava, ne more pa biti izključevalna podlaga," pravi Šter. Tisti, ki imajo to potrdilo, bodo lažje potovali. "Drugi bodo pa morali dokazovati svoje zdravstveno stanje s testom ali pa se bodo morali soočiti s tem, da so se, ker se niso cepili, odrekli tudi možnosti, da potujejo." Na vprašanje voditeljice, da to ni dopustno, ker je Evropska komisija tudi sama poudarila, da necepljenost ne sme biti izključevalni dejavnik, pa odgovarja: "Ne sme biti, ampak lahko so pa pogoji, ki jih države predpišejo, taki, da bo oseba namesto cepljenosti morala izkazovati zelo zoprne in plačljive teste."