Roman Jerala, znanstvenik
+ Menim, da sta se svetovna pa tudi slovenska znanost dobro odzvali na izzive epidemije. Kar zadeva Kemijski inštitut, smo se organizirali za delo od doma in v izmenah, vzpostavili smo sistem testiranja virusa, aktivirali smo se za raziskave virusa, cepiv in zdravil in ne nazadnje za poročanje in interpretacijo znanstvenih spoznanj o epidemiji. Znanstvene vsebine in znanstveniki smo bili kar precej prisotni v širši javnosti.
- Lahko bi bila boljša translacija znanstvenih rezultatov v uporabo. Nekateri ljudje s formalno znanstveno izobrazbo so epidemijo žal izkoristili za širjenje napačnih informacij in s tem prispevali k manjšemu zaupanju v cepiva in druge zaščitne ukrepe, kot so npr. maske.
Andrej Šter, vodja konzularne službe
+ Presenetljivo dobra je bila takojšnja reakcija na izbruh bolezni - odlikovali so nas iznajdljivost, požrtvovalnost, vztrajnost in pogum.
S tem smo dosegli zavidljiv rezultat pri pomoči državljanom v tujini in njihovem vračanju domov.
- Izkušenj iz prvega obdobja na žalost nismo dovolj izkoristili za priprave na nadaljevanje kriznih razmer.
Še vedno smo prisiljeni v improvizacijo in računamo na iznajdljivost in entuziazem, kar se nam pogosto ne izide.
Janez Žibert, znanstvenik, Covid-19 sledilnik
+ Dobro smo se organizirali vsi, ki smo se zavedali pomembnosti podatkov pri spremljanju in upravljanju epidemije. Z vzpostavitvijo Covid-19 sledilnika in spletne skupnosti, v kateri smo združeni posamezniki različnih profilov in znanj, smo s prostovoljnim delom vzpostavili platformo za podatkovno podprto in na znanju utemeljeno spremljanje, analiziranje in napovedovanje razvoja epidemije in njenih posledic.
- Epidemiološka stroka in odločevalci so premalo uporabljali podatkovno podprto načrtovanje ukrepov za sprejemanje odločitev pri upravljanju epidemije. Podatkovno podprto bi bilo lahko tudi komuniciranje z javnostjo, da bi tudi tako lahko bolje prepričali javnost o smiselnosti predlaganih ukrepov in odločitev, ki so bile velikokrat skomunicirane brez ustreznih znanstvenih ali strokovnih podlag.
Zoran Simonovič, epidemiolog
+ Uspelo nam je zajeziti epidemijo. Preprečiti širjenje respiratornega virusa z blagimi simptomi preprosto ni možno, a z nefarmakološkimi ukrepi smo ga omejevali. A večjo uspešnost lahko dosežemo le z dobro precepljenostjo prebivalstva.
- Ukrepe bi morali usmerjati na mesta, kjer je prihajalo do najhitrejšega širjenja okužb - domovi za starostnike, delovne organizacije in družinsko okolje. Bolj bi se morali osredotočiti na ukrepe, ki so učinkoviti, ne pa sprejemati več ukrepov naenkrat, od katerih pa niso bili vsi enako učinkoviti. Nisem prepričan, da smo ljudi opolnomočili v razumevanju epidemije, kar bi zagotovo privedlo do njihovega boljšega sodelovanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
