Kranjski mestni svetnik Zoran Stevanović, ki s stranko Resni.ca poziva k protestom proti ukrepom za zajezitev covida-19, do zdaj ni pojasnil vseh okoliščin svojega odhoda s policije. Leta 2018 je za Dnevnik dejal, da je policijo zapustil sam: "Učili so nas, da bomo služili narodu, na koncu pa sem bil klasičen inkasant in temu sistemu sem se malo upiral. Sam sem se odločil, da odidem s policije." Po naših informacijah njegova različica zgodbe ne drži. Stevanović naj bi bil novembra 2001 udeležen v streljanju na policijski železniški postaji v Ljubljani, ko so policisti popivali po službi, a zaradi tega naj ne bi bil odpuščen, temveč disciplinsko premeščen. Drugič naj bi ga bili skoraj vrgli iz službe zaradi nameščene prometne nesreče. Menda je takrat dobil odpoved, a pri policiji naj bi ga bili nato vzeli nazaj v svoje vrste. Tretjič pa naj bi ga bili odpustili zaradi kršitev javnega reda in miru, a na sodišču naj bi se bil kasneje pogodili. Policijske vrste naj bi bil Stevanović tako zapustil leta 2008 ali 2009. V Generalni policijski upravi zaradi varstva osebnih podatkov njegovega odhoda s policije ne komentirajo.
V SD so dejali, da se je nemogoče opredeliti do stranke, ki nima političnega programa
Toži ga kranjska občina, podžupan dobil tožbo
Očitki na račun Stevanovića se sicer vrstijo kot po tekočem traku. Tožbo proti njemu so v začetku prejšnjega meseca vložili na kranjski občini, ki jo vodi župan Matjaž Rakovec. Očitajo mu zlorabo javnih sredstev, s sredstvi za delo svetniške skupine naj bi bil poravnal odvetniške stroške v treh osebnih sodnih sporih. Na občini pojasnjujejo, da so konec lanskega oktobra odvetnici izdali naročilnico za pravno zaščito političnega izražanja mestnega svetnika med izvrševanjem njegove funkcije, v začetku lanskega decembra pa so odvetniške storitve v višini dobrih dva tisoč evrov tudi plačali. Ko so ugotovili, da odvetniške storitve niso bile porabljene za zastopanje svetniške skupine ali pravno svetovanje svetniški skupini, so Stevanoviću poslali dopis oziroma opomin pred tožbo s pozivom za vračilo sredstev. Ker se na to ni odzval in ni vrnil denarja, so zoper njega vložili tožbo, s katero zahtevajo vračilo sredstev skupaj z zamudnimi obrestmi. Stevanović naj bi bil omenjena sredstva porabil tudi za obrambo v zasebni tožbi, ki jo je zoper njega vložil kranjski podžupan Janez Černe. Ta pojasnjuje, da je svetnika tožil, ker ga je ta na seji mestnega sveta februarja 2020 razžalil.
V trumpističnem "antiestablišment" slogu
"Strategija, s katero politiki in drugi akterji pri ljudeh naslavljajo čustva in to počnejo prepričljivo, zadenejo strah, jezo ali anksioznost, je navadno uspešna. In Stevanoviću je z različnimi izjavami in akcijami, ki lahko postajajo vse bolj ekstremne ter zajamejo politično margino, uspelo aktivirati širok razpon državljanov. Vlečemo lahko paralele s trumpističnim slogom in z vsemi procesi, ki imajo značaj antiestablišmentskega sentimenta. A če je bilo v ZDA paradoksalno, da je ravno predstavnik establišmenta nosilec antiestablišment akcij, je v tem primeru nekoliko bolj smiselno. Tako kot drugod v Evropi se tudi nam lahko zgodi, da se bo politična participacija na naslednjih volitvah povišala na račun teh ljudi, ki se volitev sicer ne udeležujejo. Ko je stiska oziroma jeza ljudi dovolj velika, sprožilec pa dovolj močan, posamezniki prej pristanejo na volišču. Vsi politični akterji bi se zato morali usmeriti v to, da bi se stopnja informiranosti potencialnih volivcev zvišala. Ker problematično ni to, da bodo šli na volitve, to se namreč pričakuje od vsakega državljana, ampak to, da je precej verjetno, da se bodo na voliščih odločali na podlagi zavajajočih in pomanjkljivih informacij," komentira profesor s katedre za analizo politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Deželan.
Z Rakovcem sta proti Stevanoviću vložila vsak dve tožbi, kazensko in odškodninsko, a okrajno sodišče se za kazenski pregon svetnika ni odločilo. Rakovec je od odškodninske tožbe odstopil, Černe pa je vztrajal. Prvostopenjsko sodišče mu je januarja letos pritrdilo, a se je Stevanović pritožil na višje sodišče. To je po besedah Černeta konec avgusta potrdilo sodbo okrajnega sodišča. "Sodbo sem dobil. Pravnomočna naj bi postala 15 dni po predvidenem dvigu pošte. Pošto sem že dvignil, predvidevam, da je gospod Stevanović ni, nimam pa še potrdila o pravnomočnosti," pojasnjuje Černe. Glede na sodbo se mu mora Stevanović opravičiti, preklicati sporne trditve ter mu plačati odškodnino, stroške postopka in zamudne obresti v višini od 3000 do 3500 evrov. Stevanovićeva kartoteka sicer ostaja zavita v skrivnost, saj na policiji zaradi varstva osebnih podatkov ob njegovem pridržanju po torkovem protestu niso pojasnili, ali je bil predhodno kaznovan. Po poročanju portala Necenzurirano naj bi bil Stevanović pred leti v enem od kranjskih lokalov gostu z udarcem prizadejal lahko telesno poškodbo, a ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Portal je poročal tudi o domnevnih nepravilnostih pri stečaju njegovega podjetja za varovanje Feniks VS, zaradi tega pa naj bi bil Stevanović izgubil licenco za varovanje.
Kdo bi z njim sodeloval?
Stevanović je svojo politično pot sicer začel tlakovati leta 2014, ko je kandidiral za župana Kranja in bil šesti. Leta 2016 se je pridružil SNS, leta 2018 je kandidiral za poslanca, a mu ni uspelo. Istega leta je, ko se je odcepil od SNS, na županskih volitvah kandidiral drugič, tokrat s svojo listo Zoran za Kranj. V drugem krogu je prejel 32,1 odstotka glasov, kar pa ni bilo dovolj, da bi premagal Rakovca. Ambicij po vstopu na politični parket sicer Stevanović ne skriva, v zapisih na družbenih omrežjih, kjer najaktivneje spodbuja k udeležbi na protestih, poudarja, da njegov "čas še prihaja".
Med parlamentarnimi strankami smo zato preverili, kakšno stališče imajo do kranjskega politika in njegove, januarja letos ustanovljene Resni.ce in ali bi sodelovali z njo, če bi ji na naslednjih volitvah uspel preboj v parlament. Iz LMŠ so sporočili, da gre za "človeka, ki skupaj z Domovinsko ligo in SDS zagovarja protimigrantska stališča in brezbrižno izrablja nedolžne ter razočarane ljudi": "Ne gre mu za ljudi, ne gre mu za PCT, zanj ti ljudje niso nič drugega kot orodje za dosego njegovega osebnega političnega cilja, za nabiranje političnih točk ter za sedeže v državnem zboru." Poudarili so, da takšna gibanja, ki ogrožajo demokracijo in človekove svoboščine, zavračajo.
V SD so dejali, da se je nemogoče opredeliti do stranke, ki nima političnega programa: "Zdaj spremljamo le pozive na zborovanja ljudi in proti spoštovanju PCT-pogojev. Vsak, ki jasno pokaže politično ambicijo in pri tem izrablja stiske jeznih, razočaranih in prestrašenih ljudi v zdravstveni krizi, mora ponuditi tudi jasno vizijo za vodenje države. Do zdaj te nismo videli." V SAB so medtem prepričani, da je eno nagovarjati množice z lepimi besedami, drugo pa znati voditi državo in imeti jasna programska izhodišča: "Zato naj ljudje dobro premislijo, komu bodo namenili svoj glas, in čim bolj množično odidejo na volitve."
SNS se danes distancira
Odzvali so se tudi v koaliciji, iz SDS so nam sporočili: "S politiko omenjenega gospoda ali njegove stranke nismo seznanjeni niti se do nje ne opredeljujemo, sicer pa prav tako ostro obsojamo vsakršne pozive k rušenju ustavnega reda države, ne glede na to, ali jih izrekajo poulični aktivisti ali jih v svoj program zapišejo politične stranke, kot smo videli v primeru stranke Levica." Iz NSi konkretno na naše vprašanje o sodelovanju niso odgovorili, so pa zapisali, da je svobodno in mirno izražanje mnenj eden izmed stebrov demokratične družbe, razgrajanje po ulicah, oviranje prometa, napadi na novinarje pa da so nesprejemljiva dejanja, ki jih ne tolerirajo.
Obrnili smo se še na predsednika SNS Zmaga Jelinčiča in ga vprašali, ali je kranjskega politika leta 2016 pripeljal v stranko in zakaj. "Takrat smo nabirali kandidate po dolgem in počez in se je pač prijavil. Včlanil se je, pri nas ni problem, to imamo zelo demokratično urejeno. Ljudje se pač včlanijo in potem je bil za to, da kandidira," je Jelinčič povedal o Stevanoviću, ki je bil leta 2017 na kongresu SNS izvoljen celo za podpredsednika stranke. Kot pravi Jelinčič, "nobena stranka nima pravice preverjati, kakšen je nekdo", in zato so ga pač "vzeli". Na vprašanje, ali je delil vrednote SNS, pa Jelinčič tako: "Iskal je svojo pozicijo, kar se je videlo, ko je takoj po parlamentarnih volitvah (ko ni bil izvoljen, op. p.) s svojo listo kandidiral za župana v Kranju." Danes v SNS pojasnjujejo, da s Stevanovićem ne bi več sodelovali: "Z nekom, ki ruši državo in dela v lasten dobrobit, ne moremo in ne bomo sodelovali."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
