Elizabeta Planinšič
Vrhovna sodnika, zakonca Barbara in Jan Zobec, sta se sredi februarja letos udeležila Transatlantic Human Rights Law Symposium (v prevodu čezatlantski simpozij o človekovih pravicah) v ZDA. A njuna udeležba na simpoziju, ki je bil od 14. do 22. februarja, je znova spodbudila razprave o tem, kaj sodniki smejo in česa ne, da ohranijo videz nepristranskosti.
Zakonca Zobec sta na simpozij potovala s potnim nalogom, ki ga je podpisal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, torej službeno. Toda njuna udeležba na simpoziju je bila predmet razprave na kolegiju predsednika vrhovnega sodišča, Florjančič pa je v zvezi s tem zaprosil tudi za svetovalno mnenje Komisijo za preprečevanje korupcije.
Organizator ameriškega simpozija je bil namreč Federalist Society for Law and Public Policy Studies, združenje, ki se ga drži glas, da si prizadeva "premakniti sodstvo države v desni politični pol". Združenje naj bi zastopalo desno od centra usmerjena prizadevanja pod republikanskimi predsedniki za zasedbo vladnih in sodnih položajev.
Kot smo izvedeli neuradno, sta se zakonca Zobec za udeležbo na simpoziju dogovorila sama, predsednika vrhovnega sodišča pa o tem obvestila šele, ko sta želela potne naloge. Po naših podatkih je Florjančič potna naloga podpisal, a menda le zato, ker je bilo vse za udeležbo zakoncev v ZDA že urejeno in bi v primeru, da se jima udeležba ne dovoli, lahko to pomenilo krnjenje ugleda našega sodstva v tujini.
Ravnaje ni bilo primerno
Odhod vrhovih sodnikov je nato obravnaval tudi kolegij predsednika vrhovnega sodišča, kjer so prisotni vodje vseh sodnih oddelkov na vrhovnem sodišču. "Kolegij je zavzel stališče, da ravnanje obeh vrhovnih sodnikov ni bilo primerno - tako glede tega, da sta se prijavila na simpozij, ne da bi o tem predhodno obvestila predsednika vrhovnega sodišča, ki na podlagi zakona o sodniški službi odloči o udeležbi, kot glede tega, da je šlo za udeležbo na politično obarvanem druženju," so na naša vprašanja odgovorili na vrhovnem sodišču. To sicer ni bilo prvič, da sta Zobčeva sodelovala na simpoziju, ki ga je organiziralo omenjeno združenje, a v preteklosti v privatnem času. "Udeležba na tovrstnih dogodkih v prostem času je vedno stvar odločitve vsakega (vrhovnega) sodnika, pri čemer se pričakuje upoštevanje kodeksa sodniške etike in ravnanje, ki ne bo v ničemer okrnilo dostojanstva in ugleda sodniškega poklica ter ogrožalo njegove neodvisnosti in nepristranskosti pri odločanju v konkretnih sodnih zadevah," še pravijo na vrhovnem sodišču.
Pahor poslancem predlaga Zobčevo in Terška
Predsednik države Borut Pahor je včeraj poslancem za novega ustavnega sodnika predlagal Barbaro Zobec in Andraža Terška, poslanci pa bodo izbrali, kdo od njiju bo ustavni sodnik. Zobčevo podpirajo predvsem v vladajoči SDS, sprejemljiva je za NSi, ostali pa podpirajo Terška. Barbara Zobec je sicer vrhovna sodnica od leta 2002. V njenem življenjepisu piše, da je njen raziskovalni interes posvečen množičnim umorom med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, sodnim umorom in drugim hudodelstvom, storjenim med totalitarnim obdobjem, ter rehabilitaciji žrtev komunističnega režima. Pa tudi, da je članica Evropske mreže sodnikov, majhne skupine sodnikov evropskih ustavnih sodišč, ESČP in SEU, organizirane znotraj ameriške asociacije pravnikov Federalist Society.
Jan Zobec je vrhovni sodnik postal leta 2003, pet let kasneje pa je postal ustavni sodnik. Po izteku devetletnega mandata na ustavnem sodišču se je vrnil na vrhovno sodišče.
Pomembno varovanje videza nepristranskosti
V protikorupcijski komisiji so napisali mnenje, v katerem poudarjajo, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Sodnik pa mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Ena od pravic sodnika je sicer tudi izobraževanje, vendar pa mora pri uresničevanju svoje pravice do izobraževanja sodnik prav tako ravnati na način, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Torej morajo biti sodniki pozorni na vsa tveganja, povezana z usposabljanjem oziroma izobraževanjem, ki se ga nameravajo udeležiti in ki bi lahko vplivala na sodnikovo dolžnost varovati nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe - tveganja so lahko vezana na samo temo, organizatorja, plačnika usposabljanja/izobraževanja ...
V določenih okoliščinah se namreč kot darilo lahko smatra tudi plačilo udeležbe (kotizacije) in kritje drugih stroškov v zvezi z udeležbo, menijo pri KPK, in ni redkost, da se skuša s plačili tovrstnih stroškov zaobiti določbe glede dovoljenega sprejemanja darila, ki veljajo za določeno skupino uradnih oseb. Prav tako je treba pri presojanju primernosti udeležbe na določenem dogodku v zvezi z varovanjem sodniškega ugleda upoštevati določbe o nezdružljivosti funkcij ali dejavnosti s sodniško funkcijo.
Kaj sme predsednik
Predsednik vrhovnega sodišča je želel mnenje protikorupcijske komisije tudi zato, da bi vedel, kako ravnati v podobnih primerih, saj se pogosto predsedniki sodišč, kadar v okviru sodne uprave problematizirajo določena ravnanja sodnikov, srečujejo z nasprotovanji sodnikov glede kršitev njihove neodvisnosti. V mnenju komisije piše, da sme oziroma mora predsednik sodišča zavrniti udeležbo sodnika na določenem dogodku, če bi udeležba predstavljala pomembno tveganje za okrnitev nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ter ugleda sodniške službe kot tudi iz razlogov, da bi zaradi udeležbe bilo moteno izvajanje sodne oblasti oziroma udeležba ne bi imela dodane vrednosti za slovensko sodstvo.
"Kolegij ni zavzel stališča!" zatrjujeta sodnika
In kaj odgovarjata vrhovna sodnika? Barbara Zobec pravi, da je bil organizator dogodka najštevilčnejše združenje pravnikov v ZDA, katerega člani so tudi zvezni vrhovni sodniki ter številni ugledni zvezni sodniki in državni sodniki. "Na tem simpoziju sem predavala o svobodi izražanja, predvsem o razlikah med ameriškim in evropskim pogledom na to človekovo pravico. Ne razumem, zakaj in v čem naj bi bila s tem kršena moja nepristranskost," odgovarja. Da naj bi kolegij obisk v ZDA ocenil kot neprimeren, je prvič slišala od nas. "Predsednik vrhovnega sodišča mi je 5. februarja 2020 udeležbo na tem dogodku odobril, izdan pa mi je bil tudi potni nalog." Zobčeva je kasneje še pojasnila, da je zaradi naših vprašanj govorila z dvema vodjema oddelkov na vrhovnem sodišču, ki sta odločno zanikala, da bi o udeležbi na omenjenem simpoziju kolegij zavzel kakršnokoli stališče.
KPK: Sodniki morajo biti prosti političnih vplivov in pritiskov in tudi delovati tako
Obiščite spletno stran brez oglasov.
