Čez noč je zaradi omejitvenih ukrepov absolvent Marko ostal brez zaslužka v mehiški restavraciji, kjer je preko študentskega servisa delal kot nakar tri leta. "Zdaj nič ne delam. Je kar čuden občutek, ko se posameznik nekaj let počasi osamosvaja, potem pa to zastane. Očetu sem včasih, ko me je prosil za desetaka, ker ni utegnil do bankomata, denar posodil in ga potem niti nisem opominjal, naj mi ga hitro vrne, saj nisem bil v finančni stiski," opiše svojo izkušnjo mladi sogovornik. Nadaljuje, da se je iz Ljubljane, kjer študira, moral preseliti nazaj v domači Maribor, saj je to bila najbolj ekonomična poteza. Zlasti, ker je v prestolnici živel v najemniškem stanovanju, poleg tega se začel študij na daljavo.
Nazaj v dijaško življenje
"Vrnitev k staršem je bila še en korak nazaj. A glede na okoliščine mi to ustreza, ker starši plačujejo za hrano, ogrevanje, vodo, praktično za vse. Spet se počutim kot dijak, čeprav sem bil prepričan, da je to poglavje zame že zaključeno." Marko še prizna, da ne ve, kako bi bilo, če ne bi imel staršev, in se zaveda, da je kateremu študentu bistveno huje. "Trenutno nič ne delam, ampak se posvečam študiju. Če bo finančna stiska, se bom poizkušal znajti. Vem, da bolnišnice sprejemajo na delo tudi študente nezdravstvenih smeri. Verjetno bi tu najprej iskal priložnostno delo. "
Nič v turizmu, gostinstvu, od dogodkov
"Ponudba del je zelo vezana na zdaj veljavne ukrepe. Ena izmed dejavnosti, ki so najbolj ranljive celotno koronaobdobje, je turizem, prav tako organizacija dogodkov in gostinska panoga. Na splošno pa čez leto največ del študenti opravijo v prodaji, sledijo administrativna in strokovna dela, dela v gostinstvu so na četrtem mestu, " našteje Saša Praček iz E-študentskega servisa.
Študentski servis: proizvodnja, logistika, varstvo otrok, računalniško delo
Prav pomožna dela v zdravstvu so po besedah Dunje Kaloh Mom iz Študentskega servisa Maribor poleg del v proizvodnji, logistiki, na področju varstva otrok in računalniških del od doma tista, za katera podjetja v drugem valu epidemije najbolj iščejo študente. A je v tem trenutku ponudba del za 80 odstotkov manjša kot v enakem obdobju lani. Na drugi strani je popoln upad del na področju strežbe, turizma, organizacije dogodkov, promocij, animacije in hostesnega dela. "Kjer ni upada del, so obdržali obstoječo študentsko delovno silo in nove ne najemajo. Urne postavke ostajajo enake," poudari Kaloh Momova.
S 13 na sedem evrov bruto za razkuževanje
V E-študentskemu servisu pravijo, da je bila oktobra ponudba del v primerjavi z enakim obdobjem lani manjša za približno 30 odstotkov. Kot pojasni Saša Praček iz omenjenega servisa, je zdaj največja ponudba del v logistiki, skladiščih, klicnih centrih, na področju čiščenja (razkuževanje prostorov) in terenskega dela (dostava). Urne postavke se v tem obdobju niso znižale, tiste, ki so vezane na izredne razmere, so se celo malo dvignile. Zdaj je povprečna urna postavka 6,2 evra bruto ali 5,24 evra neto. Na začetku prvega vala novega koronavirusa je neko podjetje za razkuževanje nakupovalnih vozičkov ponudilo celo 13 evrov bruto, zdaj postavka za tovrstno delo znaša 7,10 evra.
Pračkova še pravi, da so do marca imeli na izbiro rekordno število del, potem je čez noč ponudba upadla za okoli 90 odstotkov, mnogi študenti so se znašli v nezavidljivem položaju. V poletnih in jesenskih mesecih se je stanje izboljšalo, še vedno pa je bilo na voljo manj del kot leto prej. "Ne smemo pozabiti tudi na delodajalce, ki so zaradi sprememb in ukrepov pod velikim pritiskom in se morajo hitro prilagajati. V drugem valu epidemije pa smo zaznali, da jih je več omogočilo delo od doma tudi za študente in jih popolnoma izenačilo z ukrepi, ki veljajo za redno zaposlene."
Problemi: prevoz, izselitev iz študentskega doma
Na stisko študentov, ki so izgubili delo, opozarja tudi predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc: "Mnogi so z zaslužkom od študentskega dela finančno pomagali svojim staršem, zdaj je nekaterim ta možnost odvzeta. Vlada sprejema določene neživljenjske ukrepe, ne da bi pomislila na vse posledice in obenem ponudila druge primernejše rešitve. Potrebe določenih skupin in generacij so popolnoma ignorirane."
Konkretno navede, da vsi študentje nimajo svojega prevoznega sredstva in kako naj se potem pripeljejo na delovno mesto, če je ukinjen javni prevoz? Dodaten problem je povezan z odločitvijo, da se je treba iz študentskih domov izseliti. "Ogromno mladih v svojem domačem okolju ne more nadaljevati študijskih obveznosti, saj za to nimajo možnosti - denimo dostopa do interneta ali urejenih družinskih razmer. Siljenje mladih, da se vrnejo v neurejena družinska razmerja, je nesprejemljivo."
Sogovornica še opozarja, da morajo mladi določene študijske obveznosti še vedno opravljati na fakultetah. "A kako naj to storijo, če nimajo dostopa do študentskega doma? Za veliko mladih je bivanje v mestih, kjer študirajo, nujno tudi zaradi dela, s katerim se preživljajo in si plačujejo stroške študija. Nedostopnost bivanja v krajih, kjer študirajo, mlade torej tudi sili v slabši ekonomski in socialni položaj," naniza probleme predsednica sindikata. Prav tako se ji zdi sporna višina enkratnega solidarnostnega dodatka študentom v znesku 150 evrov. Ta po njenem ni pravičen, saj ne odraža realne izgube dohodka tistih, ki so delali prek študentskega dela. Za nameček so ga dobili tudi študentje, ki niso delali. Ta dodatek bi moral biti odmerjen individualno glede na posameznikove prilive v določenem obdobju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
