Svinjina v šolah: Pot do strpnosti vodi tudi preko šolskih jedilnic

Vrtce in osnovne šole v Sloveniji obiskuje več tisoč otrok muslimanske veroizpovedi, ki zaradi verskih razlogov ne jedo svinjine, a jim v vzgojno-izobraževalnih ustanovah večinoma ne ponujajo obrokov, ki bi bili temu prilagojeni. Le v približno 15 od nekaj več kot 450 osnovnih šol redno ponujajo brezmesne obroke, kar je dobrodošlo ne le za vegetarijance, temveč tudi za muslimanske otroke. Sicer je svinjina na jedilniku osnovnošolskih otrok v povprečju kot del malice postrežena enkrat na teden in dva- do trikrat kot del kosila, zato muslimanskim otrokom pogosto ne preostane drugega, kot da odjavijo obrok, a to včasih zaradi pozne objave jedilnikov ni mogoče, so v analizi o zagotavljanju obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah ugotovili v Islamski skupnosti v Sloveniji. Posebna delovna skupina pod vodstvom Ele Porić je do omenjenih zaključkov prišla po sedemtedenski analizi 264 šolskih jedilnikov in anketi, ki so jo med lanskim novembrom in letošnjim januarjem izvedli med 1840 starši muslimanske veroizpovedi.

Avtorji raziskave poudarjajo, da "pri zagotavljanju obrokov, ki ustrezajo verskim predpisom, ne gre zgolj za prehranske navade, ampak za izraz verske in kulturne identitete, ki ima dolgoročne posledice na razvoj otrok in njihov občutek pripadnosti skupnosti“, zato si želijo, da bi se omenjeno vprašanje uredilo sistemsko.

Kruh in jabolko nista rešitev

Anketa je pokazala, da je za 96 odstotkov vprašanih zagotavljanje obrokov brez svinjine za njihove otroke zelo pomembno, a je le 52 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so imeli možnost izbire jedilnika. Večina se je reševanja te težave lotila s pogovorom z razredničarko, manjši del v pogovoru z ravnateljico ali vodjo prehrane.

Sedeminšestdeset odstotkov vprašanih je rešilo omenjeno težavo na način, da je otrok dobil kosilo brez mesne priloge, medtem ko so drugi najpogosteje slišali odgovor, da je drugačen obrok mogoč le z zdravniškim potrdilom ali da druge izbire razen rednega jedilnika na šoli ni.

Dodatna težava, ki se pojavlja marsikje, je, da zaradi pozne objave jedilnikov – šele v ponedeljek –  starši ne morejo odjaviti obroka, plačati pa ga morajo. Pogosto tudi iz jedilnikov, ki ponujajo jedi, kot so pastirčkova pita, fijakarski golaž, štajerska kisla juha, ne morejo razbrati, katero vrsto mesa vsebujejo.

V še večjih stiskah se otroci in starši znajdejo, ko ustrezne prehrane ni mogoče zagotoviti v šoli v naravi ali na taborih, saj kruh in jabolko nista ustrezen nadomestek za obrok. "Nezmožnost prehranjevanja po pravilih, ki jih nalaga vera, pušča pri otrocih čustvene posledice, saj se počutijo stigmatizirane, zanemarjene in diskriminirane,“ je dejala Ela Porić. Analiza jedilnikov je pokazala tudi, da šole z njimi kažejo veliko prilagodljivost spoštovanju verskih običajev, ki izhajajo iz krščanske tradicije.

Na pepelnično sredo in veliki petek, ko je po krščanstvu zapovedan strogi post, je bil na šolskih jedilnikih v 58 odstotkih ponujen brezmesni obrok, v 31 odstotkih ribji. "Takšno prilagoditev v Islamski skupnosti pozdravljamo, a si želimo, da se tak pristop zagotovi tudi drugim. Neenakopravna obravnava učencev vodi h kršenju pravic verske svobode in predstavlja latentno in posredno diskriminacijo,“ je dejala Ela Porić.

Šole v stiski

V razpravi, ki se je razvila po predstavitvi, je sociolog religije dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani poudaril, da gre pri omenjenem vprašanju za ustavno kategorijo uresničevanja verske svobode, zato pri iskanju rešitev ni srednje poti, temveč je treba to pravico zagotoviti. Dodal je, da bi za to morala na sistemski ravni poskrbeti država in zagotoviti denar, ne da se to prelaga na šole. 

"Šole smo v tako težkem položaju, da se težko ukvarjamo še s prehrano, ki je naša stranska dejavnost," je opozorila Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. In dodatno pojasnila, da so po zakonu šole dolžne zagotoviti en obrok, to je malico. Vse drugo počnejo zato, ker jim je mar, da otroci zdravo jedo. Kljub temu je izrazila prepričanje, da dobre prakse na nekaterih šolah kažejo, da je mogoče najti skupno pot, če je dovolj potrpežljivosti in vztrajnosti.

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić se je predsednici združenja zahvalil, da je šolam v tem tednu posredovala predlog, da jedilnike bolj transparentno in pravočasno objavijo. In dodal: "Spremembe, za katere si prizadevamo, so možne, dokler v pripadnikih islamske skupnosti vidimo sosede in ne tujcev. Med otroki ne bi smeli delati razlik, naša skupna odgovornost je, da jih vzgajamo v strpne in sodelovalne odrasle. Pot do tega vodi tudi prek šolskih jedilnic."