Tanja Fajon ne bo več vodila stranke SD

STA, M.R.
20.03.2024 09:31

Predsednica SD Tanja Fajon se na aprilskem kongresu ne bo potegovala za nov mandat na čelu SD. Soglasja h kandidaturi namreč ni podala.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tanja Fajon
Robert Balen

Stranko bo tako Tanja Fajon vodila še do izbire novega vodstva, zatem pa se bo po štirih letih poslovila z vrha SD. "Prišel je čas, da izvolimo novo vodstvo, da našo stranko povežejo sveže zamisli in da se z drznimi koraki lotimo izzivov, ki so pred nami. Danes je prvi pomladni dan, z nekaj simbolike verjamem, da je pomlad priložnost za nov začetek," je zapisala.

Čeprav se na aprilskem kongresu ne bo potegovala za ponovno izvolitev, pa je zagotovila, da njena zavezanost skupnim vrednotam stranke ostaja neomajna. "Še naprej bom aktivno prispevala k delu naše stranke in po najboljših močeh podpirala naslednjo generacijo voditeljev, ki bo krepila socialno demokracijo," je navedla.

Dotaknila se je afere ob nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ki je stranko močno prizadela, a obenem znova ocenila, da je najtežje že za njimi: "Energija, ki sem jo v zadnjih dneh začutila v vas, je namreč neizmerna, je tisti trajni vir moči naše stranke, ki vsakič znova dokaže, da je socialna demokracija še kako živa."

Vsem se je zahvalila za podporo, ob pogledu v prihodnost pa pozvala, naj se držijo svojih vrednot: "Še naprej bodimo sprememba, ki jo želimo videti, in se vedno spomnimo, da ni ovire, ki je skupaj ne bi mogli premagati."

Fajon je sicer ob prihodu na današnjo sejo vlade dejala, da je zadnje dni in tedne močno tehtala, kaj narediti. "Priznam, da smo imeli v mojem štiriletnem vodenju stranke veliko vzponov in padcev, političnih turbulenc, ampak sem tudi ponosna na naše dosežke, predvsem pa ostajam zvesta vrednotam in upam, da bodo tudi tisti, ki bodo prevzeli stranko, zvesti socialnodemokratskim vrednotam," je dejala.

Ob tem je zatrdila, da bo tudi naslednji generaciji vodstva pomagala "krepiti socialno demokracijo". Priznava sicer, da stranke ne zapušča v najboljši kondiciji, a ocenjuje, da so iz najhujšega. "Seveda je stranka plačala visoko ceno, tudi jaz sem plačala visoko ceno," je poudarila.

Z odločitvijo za izredni volilni kongres pa daje stranki novo priložnost, je prepričana Fajon. "Nisem nekdo, ki se oklepa, sem nekdo, ki se bori, predvsem pa mi je mar za to stranko," je zatrdila.

Prepričana pa je, da kljub menjavi na čelu SD njen ministrski položaj v vladi Roberta Goloba ni pod vprašajem. "To vse so špekulacije, te odločitve so odvisne od volje stranke, do zdaj se nismo pogovarjali, da bi kogarkoli menjali, tudi ni nobene potrebe po tem. Nič nenavadnega ni, če je predsednik stranke zunaj vlade, ne bo prvič. Mislim, da je to celo bolj pogumna poteza, da imamo tudi vodstvo stranke, ki se bo lahko ukvarjalo samo s stranko," meni.

Trije kandidati

Hkrati je izrazila zadovoljstvo, da je več kandidatov napovedalo boj za predsedniško mesto SD. Slednje po njeni oceni kaže na to, da ima SD potencial in veliko ljudi, ki si želijo prevzeti odgovorne funkcije. O njenih naslednikih se sicer še ne želi izrekati, želi pa si, da novemu vodji SD uspe poenotiti stranko. Po njenih besedah sta jo sicer vodja poslancev Jani Prednik in ajdovski župan Tadej Beočanin obvestila o svoji kandidaturi, medtem ko evropski poslanec Milan Brglez o tem z njo ni govoril.

Fajon se bo tako poslovila od vodenja stranke, ki jo je leta 2020 prevzela po odstopu tedanjega predsednika Dejana Židana, stranka pa bo dobila novo vodstvo. Sama se bo na kongresu potegovala zgolj za mesto v predsedstvu SD, ki ji sicer ne glede na izvolitev pripada po funkciji ministrice iz kvote SD.

Kongres po pretresu s sodno stavbo

Stranka na aprilski kongres odhaja po tistem, ko jo je močno zatresla omenjena afera ob nakupu sodne stavbe, kot ugotavlja torej tudi Fajon. Ta je s čela ministrstva za pravosodje odnesla ministrico iz njihove kvote Dominiko Švarc Pipan. Slednja je po večtedenskem razčiščevanju in razkrivanju vpletenosti tudi nekaterih članov SD odstopila z ministrske funkcije, še pred tem pa izstopila iz stranke. S funkcije je odstopil tudi glavni tajnik SD Klemen Žibert. Očitki o korupciji in vpletenosti v sporni posel so se zgrnili tudi nad stranko, ki je močno izgubila tudi v javnomnenjski podpori, predsednica Fajon pa je strmoglavila na sam rep lestvic ocene dela politikov.

Afera sodna stavba je zamajala vodstvo SD.
Primož Lavre

Fajon je sicer na politični parket stopila leta 2009, ko je bila na listi SD izvoljena za evropsko poslanko. Tedaj še ni bila članica stranke, a ji je uspel preboj na evropski parket, kjer je nato zgradila kariero v evropski politiki. V evropski parlament je bila namreč izvoljena tudi leta 2014, ko je s preferenčnimi glasovi premagala nosilca liste in tedanjega predsednika stranke Igorja Lukšiča, leta 2019 pa je bila uspešna tudi kot nosilka liste SD.

Prav v zadnji kampanji pred evropskimi volitvami je naredila še korak naprej tudi v prepoznavnosti v Sloveniji, ko je hodila po terenu, mnogi pa so jo že tedaj videli kot možno naslednico tedanjega predsednika SD Židana. Ta ji je štafetno palico predal maja 2020, ko se je odločil za odstop, Fajonova pa je oktobra istega leta dobila tudi polni mandat predsednice stranke.

Stranko je prevzela s smelimi ambicijami - popeljati jo do zmage na zadnjih parlamentarnih volitvah. A so načrti splavali po vodi, ob vstopu novega akterja na slovensko politično sceno, danes največje vladne stranke Gibanje Svoboda. SD je dobila le sedem poslanskih mest. V delu članstva je zato po volitvah vladalo precejšnje razočaranje in nezadovoljstvo, slišati je bilo, da bi mnogi na čelu stranke raje videli poslanca Janija Prednika, ki je Fajonovo izzval že na prejšnjem kongresu.

A je po drugi strani Fajonovi uspelo stranko pripeljati v vlado in ji priboriti štiri ministrska mesta. Fajonova sama je postala prva ženska na čelu ministrstva za zunanje zadeve in podpredsednica vlade Roberta Goloba, Socialni demokrati pa vodijo še ministrstvi za gospodarstvo in pravosodje ter vladno službo za razvoj in kohezijo. Nekaj mesecev za tem je na kongresu SD dobila nov mandat na čelu stranke.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta