24. april je že tri leta zapored dan, namenjen tematiki zavržene hrane. Letos je vlada tudi uradno sprejela sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Ključni namen aktivnosti ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane je slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.
Po podatkih statističnega urada smo v letu 2021 (to so zadnji razpoložljivi podatki) zavrgli 68 kilogramov hrane na prebivalca. Od tega naj bi 38 odstotkov predstavljalo še užitni del. Največ, 53 odstotkov, odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 odstotkov vse odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, 9 odstotkov pa so je zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so ob tem izračunali povprečno ceno petih živil, ki so jih testirali v zadnjih dveh letih. Povprečna cena na kilogram znaša 6,65 evra. To pomeni, da posameznik, ki v enem letu zavrže 26 kilogramov še užitne hrane, v smeti vrže 170 evrov, štiričlanska družina skoraj 700 evrov.
Ne veste, kako porabiti živila? Na zvezi potrošnikov so pripravili nekaj nasvetov
1. Iz odvečnega skuhanega krompirja lahko naredimo krompirjeve svaljke.
2. Star in posušen kruh lahko uporabimo pri pripravi kruhovih cmokov ali ocvrtih rezin, ga zmeljemo v drobtine ali naredimo popečene kruhove `kocke´ za v juho.
3. Iz zelenjave in skuhanih testenin lahko pripravimo mineštro. Če imamo še kaj ostankov mesa ali kosti, jih shranimo (zamrznemo) in jih uporabimo za mesno jušno osnovo. Juha bo tako imela bolj poln okus.
4. Iz skuhanih testenin lahko pripravimo tudi testeninsko solato.
5. Ribje glave, kosti in kožo lahko uporabimo za pripravo ribje juhe.
6. Iz prezrelega sadja, kot so jabolka, hruške in slive lahko pripravimo bodisi kompot, čežano ali zavitek. Iz zrelih banan pa bananin kruh, sladoled, bananine palačinke ali posušene banane kot prigrizek.
7. Iz različnega prezrelega sadja si lahko napravimo enostaven zajtrk ali malico. Sadje zmiksamo ter mu dodamo žlico ovsenih kosmičev in/ali skute.
8. Olupke jabolk lahko uporabimo pri kuhanju marmelade. Jabolka vsebujejo pektin, ki bo marmelado naredil bolj gosto. Olupke lahko damo tudi v vrelo vodo in si skuhamo jabolčni čaj.
9. V ostanek kisa, v katerem so bile npr. vložene kumarice, lahko damo in v njem shranjujemo tudi drugo zelenjavo (npr. papriko).
10. Ostanke peciv in tort zmiksamo v multipraktiku, dodamo kremni sir in oblikujemo kroglice (cake pops), ki jih lahko zamrznemo.
11. Iz ostanka riža lahko naredimo rižev narastek ali puding.
Naše prehranjevalne navade so pripeljale do točke, ko je odpadna hrana postala eden večjih globalnih izzivov današnjega časa. Zavržena hrana po nepotrebnem obremenjuje okolje, hkrati pa ima tudi etične in finančne posledice. Danes, v času prehranske draginje, je preudarno ravnanje s hrano še toliko bolj pomembno. Odpadna hrana vpliva na povečevanje emisij toplogrednih plinov in prispeva k podnebnim spremembam. Poleg tega ogroža tudi našo prehransko varnost, razpoložljivost hrane ter pomembno vpliva na zviševanje cen. V luči draginje je zato še toliko bolj pomembno, da si prizadevamo k uvajanju ukrepov, s katerimi bomo vplivali na zmanjšanje deleža zavržene hrane, ugotavljajo na ZPS.
Načinov, kako porabimo hrano, namesto, da je vržemo v smeti, je veliko. Na zvezi potrošnikov med drugim svetujejo, da obroke načrtujemo vnaprej. Pred odhodom v trgovino si pripravimo nakupovalni seznam, pri tem pa upoštevajmo tudi živila, ki jih že imamo doma. Če imamo na zalogi prevelike količine hitro pokvarljivih živil, jih zamrznimo ali predelajmo ter tako podaljšajmo njihov rok uporabnosti. Pomembno je tudi, da skuhamo le toliko, kolikor bomo pojedli. V primeru, da pripravimo preveč hrane, ostanke ustrezno shranimo ali predelamo in uporabimo kasneje. Kot še eden od načinov, kako hrane ne mečemo stran, je tudi ta, da spremljajmo rok uporabnosti živil in upoštevamo razliko med "porabiti do" in "uporabno najmanj do".
Kako zamrzniti hrano?
Pomembno je, da živila zamrznemo takoj, ko jih prinesemo iz trgovine ali tržnice. Tako preprečimo razraščanje bakterij in poskrbimo, da bodo obdržala svojo kakovost in okus. Vso zamrznjeno hrano obvezno opremimo z datumom, da imamo nadzor nad tem, koliko časa je že v zamrzovalniku. Kadar shranjujemo kuhano hrano, je zelo pomembno, da jo najprej ohladimo, so zapisali na spletni strani Naša super hrana.
Kadar zamrznemo sveža živila, jim lahko občutno podaljšamo življenjsko dobo. V spodnjem seznamu lahko preverite, koliko časa so določena živila obstojna v zamrzovalniku:
Surov piščanec (cel): 1 leto
Surovi zrezki, kotleti, pečenka: 4–12 mesecev
Surovo mleto meso: 3–4 meseci
Klobasa: 1–2 meseca
Golaž, obara ipd.: 2–3 meseci
Surov razkosan piščanec: 9 mesecev
Slanina: 1–2 meseca
Kuhana govedina in svinjina: 2–3 mesece
Kuhana perutnina: 4 mesece
Kruh: 2–3 mesece
Enolončnice: 2–3 mesece
Testo za piškote: 3 meseci
Sadje: 8–12 mesecev
Zelenjava: 8–12 mesecev
