Tretji odmerek je že pogoj za veljavno potrdilo o cepljenju v Izraelu, od 15. decembra bo tako tudi v Franciji. Kdaj bi se to lahko zgodilo pri nas?

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ že priporoča tretji odmerek za vse, starejše od 50 let in tiste, ki so bili prej cepljeni z vektorskim cepivom (Janssen ali AstraZeneca). Po teh cepivih je poživitveni odmerek priporočljiv najprej po dveh mesecih od drugega odmerka, pri tistih, ki so cepljeni z mRNK-cepivi, pa je tretji odmerek priporočljiv po šestih mesecih. Prebolevniki, ki so cepljeni z dvema odmerkoma cepiva proti covidu-19, so po besedah vodje posvetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović zaščiteni, kot če bi bili cepljeni s tremi odmerki cepiva. "Ker sama prebolelost pomeni tretji stik z virusom," pojasnjuje.

Tretji odmerek zdaj le priporočilo

Za zdaj sicer velja, da ste polno cepljeni po prejetem drugem odmerku (v primeru Janssna pa že po prvem), a to bi se lahko kmalu spremenilo. Beovićeva je namreč že potrdila, da v skupini razmišljajo o spremembi sheme cepljenja. Za veljavnost covidnih potrdil bi lahko bilo obvezno cepljenje s poživitvenim odmerkom.

Na vprašanje, kdaj bi lahko prišlo do spremembe, s katero bi v osnovno cepljenje vključili tudi tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva, pa je Beovićeva dejala, da je Slovenija glede na epidemiološko situacijo "gotovo med državami, ki se bodo hitreje odločile za tako spremembo". Izpostavila je tudi učinek osnovnega cepljenja v primerjavi z učinkom cepljenja še s poživitvenim odmerkom. "Učinek osnovnega cepljenja traja določen čas, potem so potrebni poživitveni odmerki," je povedala Beovićeva. Pojasnila je še, da je poživitveni odmerek cepiva najbolj pomemben pri vzdrževanju zaščite pred širjenjem koronavirusa, pa tudi za preprečevanje potrebe po bolnišničnem zdravljenju pri okuženem.

Na take napovedi se je burno odzval vodja centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel, ki je prepričan, da nova cepilna shema le spreminja fokus. Zdaj da je treba cepiti predvsem tiste, ki so še necepljeni. Spomnimo, da je takih še 42 odstotkov.

Da je strategijo zdaj nesmiselno spreminjati, meni tudi epidemiologinja Alenka Kraigher: "Poskrbeti je treba za to, da bo cepljenih čim več ljudi z dvema odmerkoma. To je prva stvar, ki bi jo vsi morali solidarnostno narediti." Res je, da je za nekatere s slabšim imunskim odzivom, starejše in kronične bolnike smiseln tudi tretji odmerek, a kot pravi, zato ni treba spreminjati strategije. "To je treba reševati na individualni ravni. V bolnišnicah so zdaj pretežno tisti, ki so necepljeni. Tudi zato mora biti glavna prioriteta, da se cepi čim več ljudi s prvim in drugim odmerkom," še pravi.

Premalo interesa za prvi odmerek

Po drugi strani se ukrep, ki bi za veljavno potrdilo o cepljenju zahteval tudi tretji odmerek, zdi smiseln Romanu Jerali iz Kemijskega inštituta. Slovenija bi bila pri uvedbi tega kot pogoja za polno cepljenje ena prvih, a kot pravi, ne bi bila prva. "To je že uveljavljeno v Izraelu, s 15. decembrom bo tak pogoj veljal tudi v Franciji in morda še kje. V razmerah sedanje slabe epidemiološke situacije je vsak ukrep, ki poveča zaščito pred boleznijo in okužbo ter s tem zmanjša širjenje bolezni, koristen in potreben, še posebno, če z njim za cepivo nikogar ne prikrajšamo," je dejal. Raziskave kažejo, da tretji odmerek pomembno poveča zaščito tako pred okužbo kot pred boleznijo. "Veliko starejših ljudi se na cepivo slabše odzove in nekateri po šestih mesecih nimajo več protiteles proti proteinu S. Lahko bi sicer pri vsakem posamezniku določali nivo protiteles, vendar je cena testa praktično enaka ceni cepiva, s katerim se lahko zaščitijo pred okužbo v tem valu."

V Sloveniji se je sicer v zadnjih tednih precej povečal interes za tretji odmerek. Trenutno je z njim cepljenih že 249.409 ljudi. Interes pri tistih, ki sploh še niso cepljeni, pa se ne povečuje bistveno. Trenutno je s prvim odmerkom cepljenih 58 odstotkov ljudi, z drugim pa 54 odstotkov. A kot pravi Jerala, je seveda smiselno še bolj spodbujati tiste, ki še sploh niso cepljeni, vendar je po njegovem mnenju dilema prvi ali tretji odmerek lažna. "Vsak od tistih, ki so zadolženi za upravljanje epidemije, lahko pri sebi pogleda, kaj je naredil in kaj lahko naredi, da se to izboljša, nasprotovanje tretjemu odmerku k temu ne pripomore. Eden od načinov motivacije za prvo cepljenje so morda tudi vrste pred cepilnimi centri, kar je v zadnjih tednih do neke mere, vendar premalo, povečalo zanimanje za prvi odmerek. Poleg tega bi z večjim obsegom cepljenja s tretjim odmerkom zmanjšali število cepljenih v bolnišnicah, s čimer bi povečali zaupanje v cepiva," razmišlja.

Zelo verjetno bo šlo veliko evropskih držav po poti splošne aplikacije tretjega odmerka. "Na slabšem bi bili, če tega ne bi izvajali čim prej. V smer splošne uporabe tretjega odmerka gredo zdaj tudi v ZDA, kjer so ga odobrili za vse starejše od 18 let in ga smatrajo kot eno redkih orožij, ki jih imajo - poleg prihajajočih zdravil - na voljo, da preprečijo ali vsaj zmanjšajo naslednji val, ki se pri njih morda že začenja."