Ukinili bi zdravstveno zavarovanje, a kaj potem?

V četrtek bodo poslanci odločali o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki v sistem prinaša veliko zmedo. Tudi odgovora, kaj bi pridobili zavarovanci, če bi se ves denar za zdravstveno zavarovanje zbiral v blagajni ZZZS, nismo slišali.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.

NAROČI SE

Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.

NAROČI SE

Poslušaj

Predlagana nadomestitev dopolnilnega zavarovanja bi prinesla tudi administrativne ovire.

Igor Napast

Trenutno davkoplačevalec za osnovno zdravstveno zavarovanje prispeva 6,36 odstotka od svoje bruto plače, delodajalec primakne še 6,56 odstotka, znesek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa od septembra znese dobrih 35 evrov. V stranki Levica si že dlje časa prizadevajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukiniti, zato bodo poslanci sicer ob številnih koalicijskih amandmajskih spremembah na matičnem odboru v četrtek v drugem branju na plenarni seji odločali o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Le parcialne rešitve

Do nje je poleg zavarovalnice Vzajemna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Sindikata finančnih organizacij Slovenije kritično tudi ministrstvo za finance. Zadržan pa je tudi minister za zdravstvo Aleš Šabeder. Predlog predvideva, da bi ob ukinitvi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga zdaj plačujemo zavarovalnicam, poslej obvezni pavšalni znesek 29 evrov prejemal ZZZS. In ne več zavarovalnice. In to vse dotlej, dokler koalicija, ki ni enotna pri podpori omenjeni noveli, ne bi pripravila solidarnostne lestvice pri pobiranju prispevka.

Pavšalni znesek 29 evrov je prenizek za zagotavljanje vzdržnosti zdravstvene blagajne

Bo nastalo luknjo pokril državni proračun?

Omenjeni noveli Levice se za zdaj ob obilici koalicijskih dopolnil obeta zadostna podpora, čeprav ji v Desusu niso naklonjeni. V njem bi želeli, da bi se z ministrovim predlogom uredila tudi dolgotrajna oskrba. In zakaj so kritični v ZZZS? Pavšalni znesek, 29 evrov, je prenizek za zagotavljanje vzdržnosti zdravstvene blagajne, povzročil naj bi celo primanjkljaj v višini 70 milijonov evrov letno, kar bi moral, po mnenju upravnega odbora ZZZS, pokriti državni proračun. Tako bi moral, po njihovo, pavšalni znesek biti vsaj 32,4 evra, pri čemer niso upoštevani dejavniki, ki bodo imeli v prihodnje velik vpliv na rast odhodkov iz obveznega zavarovanja, kot denimo starajoča se populacija. Predlagana nadomestitev dopolnilnega zavarovanja bi prinesla tudi administrativne ovire, zaradi česar bi bilo treba voditi evidence o obračunanih in plačnih obveznostih, to pa terja dodatno zaposlovanje na finančni upravi.