"Banka Slovenije je vsoto posojil nad priporočenimi merili ocenila na približno četrtino vseh, nekako 250 milijonov evrov. Ocenjujemo, da bi bil vpliv na rast zasebne potrošnje manjši, saj vsi potrošniški krediti po naši oceni niso namenjeni dobrinam, statistično zajetim v ta agregat. Poleg tega bi se del gospodinjstev odločil oz. bil kreditno sposoben tudi za najem posojil po novih pogojih," so ocenili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Banke morajo od novembra pri kreditiranju prebivalstva upoštevati nove minimalne standarde, ki jih je postavila Banka Slovenije. Pri potrošniških posojilih je omejila ročnost, pri potrošniških in stanovanjskih pa razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Nova pravila so poskrbela za precej razburjenja.
Da bo imel ukrep med drugim negativne posledice na potrošnjo in posledično na gospodarsko rast, so opozorili v združenju bank in v trgovinski zbornici. V razpravo je posegel tudi premier Marjan Šarec, ki je pozval, da na sestanku, sklicanem 15. novembra, "še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost".
Na tem sestanku naj bi se soočili tako predstavniki finančnega in gospodarskega ministrstva, Umarja, Banke Slovenije in združenja bank, zveze potrošnikov ter gospodarske in trgovinske zbornice. K dialogu pri sprejemanju sistemskih rešitev je danes pozval tudi prvi mož NLB Blaž Brodnjak.