Pretekli teden na vladi potrjene Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025, s katerimi so na ministrstvu za visoko šolstvo Igorja Papiča univerzam določili, na katerih področjih naj dvignejo število vpisnih mest in na katerih naj jih znižajo zaradi njihovega suma, da gre zgolj za fiktivne vpise, s katerimi si mladi zagotovijo status študenta, zdaj vznemirjajo tudi dve največji javni univerzi.

V skupni izjavi so zapisali, da so usmeritve "poseg v avtonomijo univerz", saj jim vlada to nalaga, ne da bi se kakorkoli posvetovala z njimi. "Poleg posega v avtonomijo univerz vlada v usmeritvah glede vpisa ne predstavi argumentov ali analiz o dejanskih potrebah po posameznih profilih. Na seznamu programov, pri katerih naj bi povečali vpisna mesta, so tudi študijski programi, na katerih je že zdaj več razpisanih mest, kot je vpisanih študentov, in torej vpisna mesta niso problematična".

O pozivu, da naj preoblikujejo študijske programe, za katera je malo interesa, vladi z obeh univerz sporočajo, da se ta očitno ne zaveda, "da javne univerze nismo podjetja, kjer čez noč lahko ukinejo oddelke/področja delovanja in da javno izobraževanje ni namenjeno le trgu in zadovoljevanju potreb trga dela oziroma družbe, temveč ima širši pomen izobraževanja in napredka družbe."  Študijske programe, po njihovem, moramo ocenjevati predvsem glede njihove potrebnosti v družbi in ne prvenstveno po njihovi zasedenosti, saj na zasedenost vplivajo tudi drugi ukrepi, ki jih lahko ob prepoznani potrebnosti sprejme vlada. Poleg tega je treba tudi v primeru ukinitve študijski program izvajati vsaj še tri ali štiri leta (na prvi stopnji študija) oziroma eno ali dve leti (na drugi stopnji študija) in posledično zagotoviti financiranje, saj je treba študentom omogočiti dokončanje študija, na katerega so se vpisali, so zapisali.

Spomnimo. Prvi so na spornost usmeritev opozorili v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS), kjer so vladi očitali "oblastno gesto, ki krši načelo dvostranskih pogajanj med partnerji in jih onemogoča na samem začetku" ter ministra Papiča pozvali k odstopu.

Na ministrstvu za visoko šolstvo so takrat v odgovoru na obtožbe zavrnili, da bi z usmeritvami zahtevali dvig vpisnih mest na določenih področjih. Prav tako so zatrdili, da z njimi ne silijo k znižanju vpisnih mest. Obenem niso postregli z nobenimi analizami, zakaj naj bi vpisna mesta zvišali na področjih izobraževanje (pedagoški poklici), socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika, računalništvo in matematika, elektrotehnika, multimedije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo ter upravljanje gozdnih ekosistemov in živilstvo. Pa tudi podatkov o osipu na prehodu s 1. v 2. letnik na posameznih programih za zadnjih pet let, kot smo jih prosili, niso posredovali.

Dodajmo še, da ravnanje vlade Roberta Goloba močno spominja na ravnanje zadnje Janeševe vlade leta 2021, ko je posegla v že usklajeni dokument in zahtevala dodatna vpisna mesta na informatiki in na medicini kot pogoj za vladno soglasje k dokumentu. Takrat se je "dvignila" celotna univerzitetna srenja, vključno s tedanjim rektorjem Univerze v Ljubljani, danes ministrom Papičem.