V mariborske javne osnovne šole bo po predvidevanjih, točni podatki bodo znani konec septembra, vstopilo 990 prvošolčkov, sicer pa bo mariborske osnovne šole v šolskem letu 2023/24 obiskovalo okrog 9100 učencev in še 360 v dveh zasebnih osnovnih šolah.

"V preteklih letih je število učencev konstantno naraščalo, zdaj pa se je trend umiril. Skupno število vpisanih je tako že tri leta okrog 9100 učencev. Je pa v mariborskih osnovnih šolah približno 1700 učencev več kot pred desetimi leti. Zmogljivosti naših osnovnih šol zadoščajo, vendar je nekaj šol že zelo polnih, recimo OŠ Tabor I in OŠ Angela Besednjaka," je pojasnila Tatjana Rebernik, vodja sektorja za izobraževanje na mariborski občini.

Upali so na več otrok

Največja novost v Mariboru v prihajajočem šolskem letu je začetek delovanja šole z mednarodnim programom na OŠ Leona Štuklja. Pouk bo potekal po programu mednarodne organizacije International Baccaleurate Organization iz Ženeve, ki poteka v več kot 150 državah. V Sloveniji se bo tako mogoče šolati po tem programu ob Ljubljani torej še v Mariboru. Začetki so skromni. Sredi tega tedna so imeli vpisanih osem učencev. "Število vpisanih se iz dneva v dan spreminja," je povedal Mirko Škundrić, ravnatelj OŠ Leona Štuklja. Za zdaj vpisa v vrtčevski program zaradi nevpisanih otrok ne bo, so pa nanj pripravljeni. Da je vpis skromnejši od predvidevanj in pričakovanj, pa: "To drži. Upali smo na večji vpis. Vpis za tri otroke, ki bi obiskovali 8. razred, so starši odpovedali, ker so namesto Slovenije izbrali Češko. Nekaj takih primerov je bilo. Nekateri so odpovedali vpis zaradi sprememb v službi, nekateri niso pridobili delovnega vizuma. Tudi v Ljubljani je bilo na začetku vpisanih le enajst otrok, zdaj pa to šolo obiskuje okrog 200 otrok. Imamo pa že novih osem povpraševanj. Bistveno in najpomembneje je, da zagotovo začnemo 1. septembra, kajti bilo je tudi nekaj skeptičnih staršev, saj se je vpis napovedoval že lani, pa ga potem ni bilo. Ko se bo šola odprla, bo število samo še raslo."

Razloži, da je sicer v tem programu tudi precejšnja fluktuacija, saj so starši običajno precej mobilni in otroci obiskujejo šolo le nekaj mesecev, eno polletje, eno leto, lahko sicer tudi dalj časa, in dodaja, da je zato pomembno, da program v vseh državah teče približno enakomerno in brez bistvenih razlik. Šolsko leto bodo tako začeli z enim oddelkom razrednega pouka in enim oddelkom predmetne stopnje. Meni, da lahko ta šola pripomore k decentralizaciji Slovenije in da nekatera podjetja mika odmaknjenost od glavnega mesta. "Starši iz tujine si niti ne predstavljajo, da bi se preselili v Maribor ali okolico in tu sprejeli službo, če ni zagotovljeno, da lahko otrok nekje obiskuje šolo ali vrtec. To je predpogoj. Ne glede na trenutni vpis je ta šola za Maribor velika pridobitev, a mora se začeti in zaživeti, da bo delovala tako, kot je bilo zamišljeno," je optimističen.

Energetska sanacija OŠ Tabor I se zaključuje

Vse mariborske šole bodo pouk v novem šolskem letu začele 1. septembra. Za zdaj tudi na OŠ Tabor I, kjer se največja investicija v osnovno šolstvo letos v Mariboru zaključuje. Gradbeni oder je še delno pred šolo, okna so že zamenjana, manjka še nekaj žaluzij. Čeprav prvotno ob energetski sanaciji niso bila predvidena še nekatera nujno potrebna dela, so na mariborski občini vendarle namenili denar tudi za popravilo glavnega hodnika v pritličju, kjer so se tla posedla, ploščice polagajo te dni, sanirali so notranjo odtočno kanalizacijo in lesene stropne obloge, ki so bile zaradi dotrajanosti že nevarne. Vsi stropi še niso končani v spodnjem hodniku.

Letos je med drugim predvidena še obnova fasade na Centru Gustava Šiliha in več kot desetletje pričakovana ureditev zunanjega večnamenskega igrišča na OŠ Prežihovega Voranca. Na javnem razpisu je občina prejela štiri ponudbe, odločitve pa še ni sprejela. Večje predvideno popravilo je še sanacija vlage v kletnih in pritličnih prostorih stavbe ob Obrežni ulici, OŠ Janka Padežnika. V teku pa sta tudi javni naročili za nabavo pohištvene in kuhinjske opreme za šole.

Še naprej nadstandardni program

Nadstandardni program šol, ki ga bo mariborska občina (so)financirala tudi v prihajajočem šolskem letu, so šolska prehrana, zgodnje učenje tujih jezikov in računalništvo. Z občine so pojasnili, da sofinancirajo tiste obroke šolske prehrane, ki niso sofinancirani iz državnega proračuna, torej kosila in zajtrke ter malice v podaljšanem bivanju. V šolskem letu 2022/23 je prejemalo kosilo 8090 učencev, zajtrk oziroma malico v oddelkih podaljšanega bivanja 3366 učencev. Pouk zgodnjega učenja tujega jezika je obiskovalo 2332 učencev, pouk zgodnjega učenja računalništva pa 1539 učencev.

Si pa ravnatelji mariborskih šol želijo tudi, da bi skupaj z mariborsko občino zasnovali boljši pristop pri vključevanju učencev, ki jim slovenščina ni materni jezik, saj je znanje slovenščine bistveno za učenje drugih šolskih predmetov. "Zamislite si, da bi iz Slovenije prišli recimo v Albanijo in bi se tam želeli pogovarjati. Ne bi šlo, ker vas ne bi razumeli. Tako se ti otroci počutijo v Sloveniji. Pridejo brez znanja ene slovenske besede, mi jih postavimo v razred in tam poslušajo recimo matematiko ali zgodovino v slovenskem jeziku. Težko, kajne? Naši učitelji se izjemno trudijo in jaz jih občudujem, sploh ko imajo tudi po več tujejezičnih otrok v enem razredu," konkretno ponazori Albert Mihajlović, ravnatelj OŠ Maksa Durjave, kjer imajo okoli 20 odstotkov takšnih učencev.

​Število otrok, ki jim slovenščina ni prvi jezik, se povečuje tako v Mariboru kot v celotni državi. Zato je pristojno ministrstvo lani spremenilo normative glede števila ur poučevanja slovenščine v osnovni šoli tako, da so povečali število ur slovenščine za tujce. V mesto ob Dravi po podatkih z občine učencih prihajajo iz 28 držav, število pa se je v zadnjih letih povečalo za več kot 200 odstotkov - v lanskem šolskem letu jih je bilo 500, ki so prvo ali drugo šolsko leto v Sloveniji, in 532, ki so v Sloveniji tri leta ali več. Mariborska občina že vrsto let v okviru financiranja programov javnih del financira dodatno učno pomoč. Premalo je to, menijo mariborski ravnatelji, zato so občini posredovali nekaj predlogov. Po naših podatkih potekajo usklajevanja in pogovori.

Sicer pa ravnatelj Mihajlović nestrpno pričakuje učence ponovno v šoli, saj pravi, da so hodniki te dni preveč tihi: "Šola mora biti glasna in otroci morajo biti razigrani, tako doma kot v šoli. Mi se zelo veselimo vrnitve učencev v našo šolo - pa tudi otroci že zagotovo pogrešajo sošolce in učitelje."