V bolnišnicah je bilo včeraj 463 bolnikov s covidom-19, od tega jih je 87 na intenzivni negi. Umrli so štirje pacienti.
V zadnjih sedmih dneh je dnevno povprečje potrjenih okužb znašalo 696, je še na Twitterju sporočila vlada.
14-dnevna incidenca na ravni celotne države znaša 485, najvišja je v obalno-kraški statistični regiji (676), najnižja pa je v posavski (230) regiji in jugovzhodni Sloveniji (396). V podravski regiji je v zadnjih 14 dneh potrjenih 450 okužb na 100.000 prebivalcev, v pomurski regiji pa 417.
7-dnevna incidenca pa je najvišja v Koroški regiji, kjer je bilo v zadnjih sedmih dneh potrjenih 308 okužb na 100.000 prebivalcev. V obalno-kraški regiji 7-dnevna incidenca znaša 269, višja je še v goriški (282), zasavski (276) in gorenjski (273) regiji.
Ob odprtju teras gostinskih lokalov pojavnost virusa ostala na nizki ravni
Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je dejala, da je stanje še vedno stabilno, a ne idealno. "Kakršni koli premiki, ki se zgodijo zaradi sproščanj, lahko vplivajo na večjo pojavnost, zato se je treba sproti odločati, katere stvari in dogodke lahko varno sproščati in pri katerih je treba vztrajati," je povedala.
Pod 30 otrok z večorganskim vnetnim sindromom
Na pediatrični kliniki v Ljubljani so do zdaj zdravili nekaj manj kot 30 otrok, pri katerih se je ob koronavirusu pojavil večorganski vnetni sindrom. "Nihče ni umrl, vsaj pri nekaterih pa je bil potek bolezni precej težak," je povedal strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn.
Veseli jo, da v regijah, kjer je bilo dovoljeno odprtje terast gostinskih lokalov, ostala pojavnost okužb na nizki ravni. "Kar dokazuje, da z upoštevanjem ukrepov lahko nekatere storitve sproščamo in zaradi tega ne bo prišlo do poslabšanja epidemiloške situacije," je povedala Logarjeva. Kljub sproščanju pa še vedno ni mogoče preiti na normalen način življenja, ki smo ga poznali pred epidemijo, opozarja Logarjeva. "Vsak izmed nas mora še vedno upoštevati in spoštovati ukrepe, ki so v veljavi, ker le na ta način bomo lahko skupaj vplivali na to, da se bo pojavnost okužb še dodatno zmanjševala in da bomo lahko na ta način še dodatno sproščali ukrepe," je še dodala.
Neželeni učinki pri cepljenju: Večinoma gre za pričakovane učinke
Glede neželenih učinkov pri cepljenju je Logarjeva dejala, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki te podatke spremlja, ugotavlja, da se ti pojavljajo pri uporabi vseh treh cepiv, ki so na voljo v Sloveniji. Po večini gre za pričakovane učinke, predvsem za lokalne reakcije in blage sistemske učinke. Med lokalnimi težavami so najpogostejše bolečine na mestu cepljenja, oteklina, rdečina, lahko se pojavijo splošni simptomi, kot so utrujenost, bolečina v mišicah in sklepih ter glavobol, lahko pride tudi do slabosti in driske. Tudi povišana temperatura, ki ne presega 38,5 stopinje Celzija se lahko pojavi.
V Sloveniji ni bila zaznana povečana prijava hudih neželenih učinkov pri nobenem izmed cepiv. "Zavedati se moramo, da se nekateri sorazmerno redki neželeni učinki v samih registracijskih študijah ne zaznajo, ker je v teh raziskavah število udeležencev, prejemnikov cepiva kljub vsemu omejeno, in če se nek dogodek pojavi približno eden na milijon odmerkov, ga seveda zaznamo šele takrat, ko je število oseb, ki prejmejo cepivo, zadostno," pojasnjuje Logarjeva.