V Revozu se soočajo s težavami zaradi pomanjkanja sestavnih delov, ki vsebujejo polprevodnike

Mitja Sagaj
11.06.2021 06:00
Pomanjkanje polprevodnikov naj bi svetovno avtomobilsko industrijo po zadnjih ocenah letos stalo več kot 90 milijard evrov
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Hidrii kljub kaotičnim razmeram na trgu izpadov proizvodnje niso imeli.
 
Hidria

Kaotične razmere, enormno podaljševanje dobavnih rokov, izdatna višanja cen osnovnih materialov in posledično rastoči dnevi izpadov proizvodnje že mesece krojijo ritem avtomobilske industrije. V Revozu, edini avtomobilski tovarni pri nas, so imeli zgolj v maju pet nedelovnih dni, tekoči trakovi pa se bodo ustavili tudi med 28. junijem in 9. julijem.

Pomanjkanje polprevodnikov, ki se zaradi številnih dejavnikov, (posredno) povezanih predvsem s pandemijo covida-19, vleče že mesece, naj bi po zadnjih ocenah družbe AlixPartners globalno avtomobilsko industrijo samo letos stalo dobrih 90 milijard evrov, kar je za 81,5 odstotka več od prvotnih ocen konec januarja letos. Številke so se dvignile tudi zaradi marčevskega požara v japonski tovarni Renesas Electornics Corp.

V novomeškem Revozu, edini avtomobilski tovarni pri nas, se še vedno soočajo s težavami zaradi pomanjkanja sestavnih delov, ki vsebujejo polprevodnike. V maju so tako imeli pet nedelovnih dni, prav tako je predvideno, da proizvodnja ne bo obratovala od 28. junija do 9. julija. A po besedah Nevenke Bašek Zildžović, odgovorne za komuniciranje, pričakujejo ureditev razmer v drugi polovici leta, "zato imamo od kolektivnega dopusta dalje predvidene delovne sobote, s katerimi naj bi vsaj deloma nadoknadili izgubljene proizvodne količine", je dejala.

Ne glede na upad prodaje v avtomobilski industriji in omejitvene ukrepe na ključnih evropskih prodajnih trgih pa ima Hidria, eden najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije pri nas, zaradi dobrih nominacij precej naročil. Ponovno splošno rast pričakujejo tudi v avtomobilskem segmentu, s poudarkom na zeleni dizelski tehnologiji, hibridni bencinski tehnologiji, hibridizaciji in elektrifikaciji. Prav zaradi te specifične konjunkture pa so razmere na trgu surovin po besedah Erika Blatnika, vodje področja za stike z javnostjo, kaotične: "Prihaja do enormnih povišanj cen osnovnih materialov, kot so jeklo, aluminij, baker idr., in v določenih primerih do trganja dobavnih verig in izpadov dobav. To se konkretno odraža na polprevodnikih oziroma elektroniki, kjer se dobavni roki izjemno podaljšujejo." V določenih primerih lahko ti dosegajo tudi že skoraj leto dni! To po besedah sogovornika zahteva poseben način načrtovanja naročil in prinaša številne rizike. Zato v podjetju stavijo na dolgoročna strateška partnerstva z dobavitelji in dodajajo tudi nove vire v tem segmentu. Vendar pa - čeprav v svojih proizvodih danes uporabljajo bistveno več elektronike kot denimo pred desetimi leti (samo v dizelskem programu denimo desetkrat več kot pred desetimi leti), konkretnih izpadov proizvodnje iz tega naslova niso imeli.

Da pomanjkanje polprevodnikov bistveno vpliva na avtomobilski program proizvodnje, potrjujejo tudi v podjetju Mahle, saj je ta del proizvodnje količinsko bolj občutljiv, učinek pomanjkanja pa je globalen in velja za vse Mahlejeve obrate. "Največjo težavo predstavlja status alokacije za posamezne znamke polprevodnikov, kar pomeni, da ni znan datum dobave, s tem pa je tudi onemogočeno primerno planiranje proizvodnje oziroma posledično zmanjšanje dobave glede na nivo dejanskih naročil kupcev, ki pa so letos dejansko v porastu," pravi Alenka Kravos iz podjetja Mahle.

"V teh kriznih razmerah smo prisiljeni v zelo kratkoročno načrtovanje, praktično iz tedna v teden, zaradi česar je tudi veliko sprememb v zadnjem hipu," pravi Bašek Zildžovićeva. Blatnik pa izpostavlja velike kratkoročne pritiske na dobavitelje, da s kratkoročnimi (delo v treh izmenah, vključno ob vikendih, praznikih in drugih dela prostih dneh, ter drugi ukrepi za kratkoročno povečanje outputa) ter srednje- in dolgoročnimi ukrepi (razvojne in proizvodne investicije v nove kapacitete) zagotovijo pokritje povečanih potreb. "Pričakujemo normalizacijo preskrbe, ob sicer še vedno zelo podaljšanih dobavnih rokih, okvirno najpozneje do sredine prihodnjega, če že ne do konca tega leta. Trenutno manjši obseg prodaje vozil ter posledično proizvodnje in potreb po elektroniki bo k temu dodatno pomagal. Se pa bodo potrebe po elektroniki zaradi intenzivne hibridizacije in elektrifikacije pogonskega sklopa in razvoja avtonomne vožnje v prihodnjih letih samo še povečevale," še pravi Blatnik.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta