K rasti je po navedbah državnega statističnega urada pripomoglo domače in tuje povpraševanje. Na rast domače potrošnje je najbolj ugodno vplivala potrošnja gospodinjstev, na tuje pa storitvena menjava.
Gospodarska rast se je v drugem četrtletju nekoliko upočasnila; v prvem četrtletju je Slovenija namreč zabeležila 9,8-odstotno gospodarsko rast.
Kot so danes sporočili s statističnega urada, se je domača potrošnja v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečala za osem odstotkov. Največ je k rasti prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je okrepila za 10,6 odstotka. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva, in sicer za 6,4 odstotka, in v zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 1,1 odstotne točke.
Izvoz se je v drugem četrtletju povečal bolj kot uvoz; izvoz je bil večji za 8,7 odstotka, uvoz pa za 8,5 odstotka. Na to dinamiko je bistveno vplivala menjava storitev, saj se je izvoz teh povečal za 38,7 odstotka, uvoz pa za 22,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz, podobno kot v preteklih štirih četrtletjih, narasel bolj kot izvoz.
Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil tako tokrat pozitiven in je znašal 0,6 odstotne točke.
Zaposlenost je še naraščala
Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 8,7 odstotka. K njeni rasti so že tretje četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 20,8 odstotka.
V storitvenih dejavnostih je bil zaznan ponoven pospešek; v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je medletna rast znašala 13,7 odstotka, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa 12,4 odstotka.
Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila upočasnjena peto četrtletje zapored, kljub temu pa je na medletni ravni ostala pozitivna in je znašala 2,7 odstotka.
Zaposlenost je še naraščala; v drugem četrtletju je bilo zaposlenih 1.080.000 oseb, kar je za okoli 36.000 ali 3,4 odstotka oseb več kot v drugem lanskem četrtletju. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 8,3-odstotna, na četrtletni pa 0,9-odstotna.
Več podrobnosti o gospodarski rasti v drugem četrtletju bo statistični urad predstavil na novinarski konferenci v četrtek.