Pandemija covida-19 je spremenila življenja številnih otrok po svetu, in kako je večkratno zaprtje šol vplivalo na izobraževanje in razvoj otrok, bo verjetno predmet številnih raziskav še leta. Številne epidemiološke raziskave in analize po drugi strani kažejo, da v primeru epidemije koronavirusa otroci ne predstavljajo raznašalcev okužb, kot je to običajno pri drugih nalezljivih boleznih, enako pa učitelji niso bolj izpostavljeni kot zaposleni iz drugih sektorjev. Prav odpiranje šol je ena od vročih točk na relaciji slovenska stroka-vlada in slovenski epidemiologi so že nekajkrat poudarili, da prav tehtnih razlogov za tako dolgotrajno zaprtje šol za učence starosti do deset let ni. Sploh ker po drugi strani zapiranje šol zmanjšuje možnosti izobraževanja, pri čemer strokovnjaki pedagogi opozarjajo na mesece "izgube učenja".
Vsem otrokom ni preprosto zagotoviti učenja na daljavo, družbene posledice pa imajo še cel spekter učinkov. Zapiranje šol je povezano tudi z naraščajočo socialno izolacijo, slabim počutjem, nasiljem v družini in zanemarjanjem. Še posebej prizadeti so invalidi, posledice pa čutijo tudi starši, ki se lahko soočajo z večjim stresom in težavami v duševnem zdravju pa tudi pri delu.
Kaj torej kažejo epidemiološke raziskave?
Številne organizacije, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropskim centrom za nadzor in preprečevanje bolezni (ECDC), so izvedle strokovne preglede mednarodnih raziskav te problematike. Vse so pokazale, da otroci lahko zbolijo za covidom-19, vendar je bolezen običajno blažja. Otroci manj virusa oddajajo manj časa, trajanje otroške bolezni pa je krajše kot pri odraslih.
Od 90.000 učencev in šolnikov se jih je 773 okužilo zunaj šole, le 32 okužb pa je zakrivil prenos okužbe v šoli
Otroci zato manj verjetno prenašajo bolezen kot odrasli in so manj dovzetni za okužbe. Manj verjetno je tudi, da bodo raznašalci bolezni. Obstaja pa gradient tveganja, saj so mlajši otroci veliko manj kužni kot starejši najstniki. To velja tudi z novo različico virusa, presojajo epidemiologi.
Okužbe v šolah
V šolah ni preprosto ugotoviti dejanskega prispevka otrok k okužbam. Zelo verjetno je, da izbruhi v šolah niso pogosto "pravi" izbruhi, kjer se okužbe širijo v šoli. Namesto tega je veliko okužb, ki so se zgodile zunaj šole, vendar so bile kasneje povezane s šolo. Verjeten vir takšnih izbruhov so okužbe v gospodinjstvih, kjer je tveganje za okužbo desetkrat večje kot v šolah.
Ameriška študija, ki je bila objavljena pred končno, strokovno pregledano različico v znanstveni reviji ameriškega združenja pediatrov (Pediatrics), je pokazala, da je bila stopnja okužb v šolah znatno nižja od stopnje okužbe v širši skupnosti. V raziskavi so spremljali 90.000 zaposlenih in učencev devet tednov. V tem času se je s SARS-CoV-2 okužilo 773 udeležencev raziskave zunaj šole, le 32 okužb pa so po epidemiološkem poizvedovanju in iskanju stikov pripisali prenosu okužbe v šoli. A tudi med temi primeri ni šlo v nobenem primeru za prenos okužbe s šolarja na odraslega.
Norvežani, raziskavo je objavil Evropski center za nadzor bolezni, so ubrali drugačen pristop. V jesenskem valu epidemije, torej v času, ko so v šolah že zagotavljali vse ukrepe za preprečevanje okužb, so poiskali 13 okuženih otrok, osem v starostni skupini od pet do deset let in pet otrok, starih od deset do trinajst let. Otroci so imeli 292 "šolskih" stikov. Štirje otroci so obiskovali šolo z blagimi simptomi, preostali so bili asimptomatski. Otroci so od 292 stikov okužili dva otroka in enega odraslega. "Naše potrditve potrjujejo ugotovitve drugih raziskovalcev v Evropi, da učitelji niso bolj izpostavljeni okužbam s covidom-19 kot zaposleni v drugih poklicih," so zaključili diskusijo norveški raziskovalci.
Prehlajenih otrok nikar v šolo!
Delež okuženih otrok je v primerjavi z drugo populacijo relativno majhen, kar kaže tudi število okuženih otrok v jesenskem valu epidemije. A epidemiolog Zoran Simonović opozarja: "Kljub temu naj starši v primeru kakršnihkoli bolezenskih znakov otroka ne pošljejo v šolo ali vrtec. Prehlajeni otroci tja ne sodijo, kajti ne vemo, ali so ti prehladni znaki navaden prehlad ali pa so znaki koronavirusne okužbe. Če v družini pride do pojava bolezenskih znakov, ki bi lahko pomenili okužbo s covidom, naj se taka okužba čim prej potrdi in vsi družinski člani ostanejo doma v karanteni ter ne tvegajo prenosa okužb dalje. Opažamo, da večina ljudi še vedno misli, da gre za običajne glavobole, bolezenske znake, kot jih imamo vsako leto večkrat, in ne ukrepajo. Ne želijo pomisliti, da je to lahko okužba s koronavirusom, ampak četudi pri njih poteka v blagi obliki, lahko hudo prizadene koga drugega."
Kaj pa odrasli?
Trenutni dokazi kažejo, da so okužbe v šole pogosteje vnašali odrasli kot otroci. Širjenje okužbe v šolah je običajno med odraslim osebjem ali odraslim in otrokom in ne med otroki ali med otroki in odraslimi.
Druga glavna skrb je zdravje učiteljev in drugega šolskega osebja. Podatki britanskega urada za državno statistiko kažejo, da učitelji v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami nimajo večjega tveganja za okužbo ali smrt zaradi covida. Prav tako raziskave iz Nemčije in drugih držav niso odkrile nobenega prenosa v šolah ali pa je bilo teh zelo malo. Stopnja okužbe pri otrocih in šolah odraža prenose v širši skupnosti. Namesto da bi otroke in šole obravnavali kot tveganje za skupnost, velja ravno nasprotno - stopnjo širjenja virusa v skupnosti je treba obravnavati kot največje tveganje za šole, zaključijo raziskavo ameriški raziskovalci.
Slovenski epidemiologi: Šole naj bodo med prvimi dejavnostmi, ki se odprejo
Dr. Zoran Simonović, vodja mariborskih epidemiologov, se strinja: "Kar nekaj novih raziskav kaže, da je prenosov z otrok na odrasle relativno malo, dosti bolj pogost je prenos z odraslih na otroke. Na to temo je narejenih že veliko študij in večina kaže na to, da otroci ne igrajo pomembne vloge pri širjenju virusa v populaciji in pri vzdrževanju epidemije."
Simonović tako kot prvi med slovenskimi epidemiologi Mario Fafangel poudarja, da je stroka enotna: "Epidemiologi smo ravno na podlagi teh dognanj vse skozi priporočali, da se šole zaprejo čim kasneje, ko to dopuščajo epidemiološke razmere, in so med prvimi dejavnostmi, ki se odprejo. Velja vsaj za nižje razrede osnovne šole in vrtce, saj ti otroci ne predstavljajo pomembnega dejavnika širjenja virusa. Za širjenje virusa so bolj pomembna družinsko domače okolje, delovna mesta in druga mesta druženja odraslih ljudi."