Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 poudaril, da je uporaba hitrih testov med epidemijo, tudi pri asimptomatskih osebah smiselna, priporoča jo tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), saj laboratoriji ne morejo opraviti toliko PCR testov, kot bi bilo potrebno.
Uporaba teh testov je smiselna, če so testi kakovostni, pri čemer je NIJZ določil, kako specifični in kako občutljivi morajo biti testi.
Pri populaciji z enoodstotno prevalenco okužbe je verjetnost, da je pozitivni test na koronavirus tudi v resnici pozitiven, torej da ne gre za lažno pozitiven test, manj kot 30-odstotna. A to po besedah Fafangla ni posledica slabega ali nekakovostnega testa, ampak statističnih zakonitosti. So pa na NIJZ zaznali, da je na določenih območjih toliko lažno pozitivnih testov, da to odstopa od statistike. O tem so tudi seznanili vladno svetovalno skupino.
Ponekod v regijah močno zaniha epidemiološka krivulja, čeprav ni večjih odstopanj v podatkih
Ker epidemiološki podatki usmerjajo vladne ukrepe in ker ne želijo, da bi poročila s terena zamajala zaupanje v presejalno testiranje, so predlagali, naj se nemudoma začne potrjevanje s PCR testi, ki so bolj zanesljivi, tistih pozitivnih hitrih testov, ki so bili opravljeni pri osebah brez simptomov.
Poleg tega so zaprosili izvajalce testiranj, naj NIJZ prijavijo primere, pri katerih je bila diagnoza ovržena, torej so s PCR testi dokazali, da oseba ni bila okužena, čeprav je bil hitri test pozitiven. Na NIJZ namreč podatkov o negativnih testih ne dobijo, saj zato nimajo pravne podlage.
Sicer pa na NIJZ iz baze in analitike ročno izločajo vse primere, za katere jih izvajalci obvestijo, da gre za spremembo oz. razveljavitev testa, je povedal Fafangel.
V sredo potrdili 1267 okužb z novim koronavirusom, v bolnišnicah manj kot tisoč covidnih bolnikov
V sredo so v Sloveniji ob 14.545 PCR in hitrih testih potrdili 1267 okužb z novim koronavirusom, je objavila vlada. Hospitaliziranih je bilo 989 bolnikov s covidom-19, od teh jih je 165 potrebovalo intenzivno zdravljenje. V domačo oskrbo so odpustili 74 oseb, 16 bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo je v sredo umrlo.
V bolnišnicah se je sredo zdravilo 23 bolnikov manj kot dan prej, število bolnikov na oddelkih intenzivne terapije pa se ni spremenilo. V sredo je umrlo sedem oseb manj kot v torek.
V sredo so sicer opravili 9385 hitrih testov in 5160 PCR testov. Med PCR testi jih je bilo 1009 pozitivnih, kar znaša 19,6 odstotka. Med hitrimi pa je bilo pozitivnih 258 testov ali 2,7 odstotka.
"Danes je prvič po zelo dolgem času število hospitaliziranih padlo pod 1000, kar je zagotovo spodbudna vest. V skladu z načrtom to pomeni, da je prvi pogoj za oranžno fazo dosežen," je dejala Maja Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco.
Manj kot tisoč covidnih bolnikov je bilo v bolnišnicah 3. novembra, ko je bilo hospitalizrianih 979 oseb. Intenzivno zdravljenje je takrat potrebovalo 158 oseb.
Za prehod v oranžno fazo mora pod tisoč pasti tudi sedemdnevno povprečje potrjenih koronavirusnih okužb. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je to v sredo znašalo 1179, je še povedala Bratuša.
Ne vidi pravega učinka v omejitvi gibanja ponoči
Opozoril je tudi, da ponekod v regijah močno zaniha epidemiološka krivulja, čeprav ni večjih odstopanj v podatkih, kar je treba razumeti z vidika majhnosti Slovenije. Zato epidemiologi priporočajo ukrepe, ki zaobidejo klasični semafor, kot ga je postavila vlada za sproščanje omejitvenih ukrepov.
Priporočili so, da se povsod po državi odprejo šole za učence do 5. razreda, ne glede na barvo posamezne regije in ob tem pozorno sledijo dogajanju naprej. Po Fafangelovih besedah so epidemiologi odprtje šol za učence do 5. razreda predlagali že večkrat, še v času, preden je vlada šole odprla za učence prve triade.
Vladi so predlagali tudi, da se ukine omejitev med občinami in regijami. "Sam vidim manjši učinek tudi v omejitvi gibanja ponoči," je povedal Fafangel in namignil na neučinkovitost policijske ure. "Epidemiološki koncept tega je, da zmanjšamo interakcijo, ampak ta ukrep na papirju nima dobrih strokovnih podlag, da bi bil učinkovit," dodaja. Kot pravi, naj bi s temi ukrepi limitirali interakcije, a sprašuje se, kakšne, če medtem že imamo ukrepe, ki med drugim zapirajo bare, restavracije ...
Dodaja, da je zaskrbljujoče predvsem to, da s temi ukrepi interakcije premikamo v notranje prostore na nenadzorovan način in to je vprašljivo.
