V bolnišnicah se zdravi 761 bolnikov, 177 na intenzivni negi. Najmlajši hospitalizirani bolnik je dojenček, na intenzivni negi je najmlajši bolnik star 21 let. Včeraj je zaradi covida umrlo 13 ljudi.
Trenutne kapacitete v UKC na robu zmogljivosti
Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je danes v izjavi za medije povedala, da so trenutne kapacitete v UKC na robu zmogljivosti. "Pripravljamo se za odpiranje dodatnih kapacitet tako za enoto intenzivne terapije, kot za navadne postelje," je dejala.
Nekaj dodatnih postelj bodo vzpostavili na infekcijski kliniki, nekaj pa v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS). "Se pa bojim, da bo treba še kaj postoriti, kajti razmere v državi so kar hude," je poudarila Lejko Zupanc.
Po praznikih je naraslo število sprejemov tako na navadne kot na oddelke intenzivne terapije. Na kliniki imajo trenutno zasedenih 65 postelj na intenzivni terapiji, kjer sicer lahko zagotovijo do največ 80 postelj. Na navadnem oddelku imajo 152 bolnikov, po razširitvi pa bi lahko sprejeli še dodatnih 40 bolnikov, "potem pa ne bo šlo več brez zapiranja drugih oddelkov", je povedala predstojnica klinike.
Po njenih besedah stalen prihod novih bolnikov ne bi bila težava, če bi se ti v bolnišnici zdravili kratek čas. Že običajen covidni bolnik brez pridruženih bolezni, na primer hude oblike sladkorne bolezni ali srčnega popuščanja, namreč ostane v bolnišnici povprečno od sedem do devet dni. Ležalna doba bolnika v enoti intenzivne terapije pa je "zelo optimistično" okrog tri tedne, nekateri pa potrebujejo intenzivno nego nekaj tednov ali tudi več mesecev.
O možnosti zaprtja države je dejala, da je to "pač neko sredstvo, s katerim prisiliš ljudi, da se ukrepov držijo". Hkrati pa je poudarila, da zaprtja države ne bi potrebovali, če bi bili vsi odgovorni. Tako si Lejko Zupanc želi, da bi se vsi zavedali, da morajo narediti vse, da preprečijo prenos okužbe.
Po oceni NIJZ je v državi 33.827 aktivnih primerov okužb. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je dvignilo na 2671, kar je 180 več kot dan prej. Štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev pa je 1603 oziroma 85 več kot dan prej.
V četrtek so opravili tudi 27.546 antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR-testiranjem.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.192.842 ljudi oz. 57 odstotkov vseh prebivalcev. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 67 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 77 odstotkov.
Z vsemi odmerki pa je cepljenih 1.122.800 oz. 53 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 18 let jih je cepljenih 63 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 74 odstotkov.
Raziskava Valicona: Med ljudmi manj optimizma glede razvoja epidemije, narašča pa podpora pogoju PCT
Občutnemu poslabšanju epidemioloških razmer je sledil tudi občuten padec optimizma ljudi glede razvoja epidemije, je pokazala javnomnenjska raziskava družbe Valicon. Se je pa občutno povečal delež ljudi, ki podpirajo pogoj PCT, in sicer je takih 61 odstotkov vprašanih.
Optimizem glede razvoja epidemije je med sodelujočimi v raziskavi trenutno najnižji od oktobra lani. Takrat je namreč indeks optimizma, s katerim v Valiconu spremljajo razmerje med deležema prebivalcev, ki na razvoj širjenja virusa gledajo bolj optimistično oz. bolj pesimistično, znašal minus 72, konec letošnjega oktobra pa minus 70, pri čemer 100 pomeni absolutni optimizem, minus 100 pa absolutni pesimizem.
Se pa je v zadnjem času občutno dvignil delež tistih, ki podpirajo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Takoj po 15. septembru, ko je stopil v veljavo vladni odlok o omenjenem pogoju, ga je večina javnosti zavračala. Razmerje je bilo takrat 53 odstotkov proti in 47 odstotkov za. Mesec in pol pozneje je razmerje obrnjeno, saj zdaj pogoj PCT podpira 61 odstotka vprašanih, 39 odstotkov pa ga zavrača.
V tokratni meritvi so preverili tudi nekatere oblike samozaščitnega ravnanja ter rezultate primerjali s prvo meritvijo marca 2020 ter podobno meritvijo februarja 2021. Iz raziskave je opaziti, da je samozaščitno vedenje danes v vseh pogledih manj prisotno.
Marca 2020, tik pred uradno razglasitvijo epidemije, je namreč več kot polovica vprašanih (56 odstotkov) zatrdila, da si roke umivajo pogosteje kot pred pojavom virusa, danes je takšnih le še 38 odstotkov. Če je še decembra 2020 90 odstotkov vprašanih zatrdilo, da vedno nosijo maske v zaprtih javnih prostorih, je danes takšnih 76 odstotkov. So pa ljudje v večji meri ohranili navado rednega razkuževanja rok.
Raziskavo je družba Valicon izvedla v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si, in sicer od 29. do 31. oktobra, v njej pa je sodelovalo 520 ljudi.
Hojs in Počivalšek razkrila nekaj morebitnih ukrepov
Vlada se bo danes na Brdu pri Kranju sestala na posebni seji. Na njej bodo razpravljali o oceni trenutnega stanja, pričakovanju v naslednjih dneh in o ukrepih, "ki jih je treba uveljaviti v najkrajšem času", je včeraj pojasnil Kacin.
Nekaj morebitnih ukrepov, za katere sicer ni nujno, da bodo sprejeti, sta v sinočnji oddaji Tarča na TV Slovenija razkrila minister za notranje zadeve Aleš Hojs in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. MMC poroča, da je Hojs je napovedal, da bodo našli rešitev, "ki bo sorazmerna". To pomeni "primerno" zapiranje dela gospodarstva ali pa vseh tistih dejavnosti, ki niso nujne. Razpravljali bodo denimo, ali naj skrajšajo delovni čas v nekaterih storitvenih dejavnostih, ali naj uvedejo bolj striktno omejevanje zbiranj, in če se bo situacija v bolnišnicah še zaostrovala, ali je treba znova uvesti šolo na daljavo.
Počivalšek je povedal, piše MMC, da je treba pred odločitvijo za zapiranje gospodarstva najprej dejansko uveljaviti veljavne odloke, preučiti različico PC-ja in zagotoviti, da bo sprejeto tudi izvajano. Dodal je, da ne more neodgovorna manjšina, ki zavrača cepljenje, povzročiti ogromno škodo in prizadeti tiste, ki "skrbimo za svoje zdravje in zdravje drugih".
Nad domnevno lažno evidentiranje ur in neupravičene covidne dodatke na ljubljanski ortopediji tudi policija in inšpekcija
Na policiji so za STA potrdili, da preiskujejo domnevno lažno evidentiranje delovnega časa na ortopedski kliniki UKC Ljubljana. S tem se ukvarja tudi inšpektorat za javni sektor, ki je tudi ugotovil, da so zdravniki prejemali covidne dodatke, čeprav niso bili na delovnem mestu. V UKC bodo ukrepali, ko bodo prejeli končno poročilo inšpektorata.
Na nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa na ortopedski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je pokazal že nadzor službe za korporativno varnost v UKC. Ta je namreč aprila ugotovila, da je skupina zaposlenih zdravnikov na ortopediji večkrat skupinsko evidentirala svoj prihod ali odhod v ozkem časovnem oknu.
Zdravniki so sicer zanikali kakršno koli zlorabo sistema. Ob odsotnosti videonadzora na omenjeni kliniki v tistem času niso obstajali zadostni dokazi, ki bi potrdili obstoj nepravilnosti in ki bi omogočili identifikacijo in individualizacijo oseb, ki naj bi zlorabili sistem za registracijo delovnega časa.
Nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa ugotovili pri 11 delavcih
A za tem je služba za korporativno varnost primerjala evidence prisotnosti in razporede delovnega časa zaposlenih na ortopedski kliniki, ki so jih podali v zvezi z opravljanjem dela pri drugem delodajalcu. Tako so ugotovili, da so bili nekateri delavci po evidenci delovnega časa na ortopedski kliniki prisotni na delovnem mestu, delo pa so dejansko opravljali pri drugem delodajalcu.
Tako so ugotovili nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa pri 11 delavcih, med njimi je eden dal odpoved, pri enem je kršitev zastarala. Ostalim zaposlenim pa je UKC izdal devet pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Ker so omenjeni zdravniki prejemali tudi covidne dodatke, tudi za krizne razmere, za čas, ko naj bi delali na kliniki, a niso, se je zadeve lotil inšpektorat za javni sektor.
Ta je naložil UKC, naj glede ugotovljenih zlorab pri evidentiranju delovnega časa na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotovi, ali so javni uslužbenci v obdobju od marca 2020 do marca 2021 v času, ko so bili razporejeni na delo na Ortopedski kliniki in so za to na podlagi razporedov prejeli plačo z dodatki, dejansko delali oziroma koliko ur so dejansko delali in za koliko ur so prejeli dodatke.
Ker po ugotovitvah inšpektorice zgolj na podlagi registrirane prisotnosti začetka in konca dela ni možno šteti za zadostno podlago za preveritev pravilnosti izplačil, je po njenem mnenju nujno za ugotovitev njihove prisotnosti uporabiti druge možne podatke, s katerimi razpolaga UKC Ljubljana - med drugim lahko ugotavljajo prekrivanje ur, obseg opravljenega dela na osnovi zdravstvene dokumentacije, ki je namenjena za obračun zdravstvenih storitev, ali druge dokumentacije. S tem pa lahko vzpostavi tudi zakonito podlago za pravilen obračun plač oziroma zahtevo za vračilo neupravičeno prejetih delov plač.
Zadeve so se lotili tudi kriminalisti
Inšpektorat je tudi naložil UKC, naj po ugotovitvi o dejansko opravljenem delu preveri tudi, ali so javni uslužbenci prejeli plačilo dela preko polnega delovnega časa in če je bilo takšno plačilo upravičeno. Prav tako naj UKC ugotovi, za koliko ur so ti zdravniki neupravičeno prejeli dodatek za delo v rizičnih razmerah in druge dodatke zaradi epidemije, so za STA pojasnili na inšpektoratu. UKC ima rok za poročanje inšpektoratu o odpravi ugotovljenih nepravilnosti do 3. januarja.
Na UKC Ljubljana so pojasnili, da bo "o zahtevkih za vračilo denarja več znanega, ko bo zaključen nadzor, ki ga je odredilo ministrstvo za javno upravo in bodo znani končni podatki".
Sicer pa na UKC kazenske ovadbe zoper zdravnike niso podali, ker še ni zaključena revizija izplačevanja dodatkov. Ko bo zaključena in če bodo ugotovljeni znaki kaznivega dejanja, bo UKC podal ustrezno prijavo na policijo.
Zadeve so se lotili tudi kriminalisti. Kot so za STA potrdili na Policijski upravi Ljubljana, vodijo predkazenski postopek zaradi suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Ker pa postopek še poteka, več informacij ne morejo posredovati.
