Število aktivnih primerov okužb se je v primerjavi z dnevom prej zvišalo za 7341. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 12.368, je v primerjavi s predhodnim dnem višje za 560. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 6814, kar je 351 več kot dan prej.
Največ okužb na posamezen dan doslej so potrdili v torek, in sicer 17.491.
V sredo pa so opravili tudi 104.930 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.260.159 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.208.257. V bolnišnicah zdravijo 708 covidnih bolnikov, od tega 125 na intenzivnih oddelkih.
Kaj bi te številke pomenile v prejšnjih valovih?
Koordinator covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je na novinarski konferenci povedal, da imamo številke, ki so bile vsem do nedavnega nepredstavljive. V prejšnjih valovih bi pomenile ne samo zloma zdravstvenega sistema, ampak zlom celotne družbe. "Poleg tega bi to pomenilo ogromno število umrlih," dodaja.
Spomnil je, da smo bili že kmalu po novem letu priča zelo visokemu številu novo potrjenih okužb. "Četrti val se še niti ni dobro končal oziroma je dosegel neko počasno izzvenevanje, pa se je začel že peti."
V zadnjih tednih se kaže, da je pri različici omikron, ki je izjemno nalezljiva, manj hujših potekov bolezni in posledično manj bolnikov na intenzivni negi. Število bolnikov na splošnih covidnih oddelkih pa se povečuje, a so tja nameščeni vsi, ki ob hospitalizaciji prejmejo pozitiven izvid testiranja, ne zgolj bolniki, ki v bolnišnico prihajajo zaradi težav v povezavi s covidom-19, je opozoril Carotta.
Bolnišnice po državi imajo v tem času veliko težav tudi s pomanjkanjem kadra. Številni zaposleni so okuženi, predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc pravi, da je danes v kliničnem centru Ljubljana zaradi covida odsotnih 500 zaposlenih. Še nekaj več kot 100 jih je v karanteni zaradi rizičnega stika. Dodaja, da so imeli na kliniki tudi debato, ali lahko skrajšajo obdobje izolacije in se sedmi dan oseba testira. "A po enem tednu ugotavljamo, da sedmi dan praktično nihče ni negativen."
Stanje resno tudi v murskosoboški bolnišnici
Tudi strokovna direktorica SB Murska Sobota Manuela Kuhar Makoter je povedala, da je situacija resna, trenutno imajo zapolnjene vse kapacitete. Naval je tako velik, da v nekaj dneh ne bodo morali več zagotavljati, da bi covidni bolniki še lahko bili obravnavani na covidnih oddelkih. Zato že pripravljajo novo organizacijo. Ukinjajo tudi vso operativo in nenujno zdravljenje, dodaja Kuhar Makoterjeva. V murskosoboški bolnišnici je trenutno 20 odstotkov zaposlenih v bolniškem staležu, od tega sto zaradi okužbe s covidom.
V Sloveniji smo potrdili prvi primer nove podrazličice omikrona BA.2, je na novinarski konferenci potrdila direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik. Podrazličico so potrdili pri osebi, ki prihaja iz območja Podravja. Po besedah Žohar Čretnikove še ni znano, če je nova podrazličica bolj kužna od prvotne koronavirusne različice omikron.
Po neuradnih podatkih naj bi dva primera podrazličice omikrona BA.2 potrdil tudi Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI), je dejala direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Žohar Čretnikova.
Doslej je v petem valu epidemije covida-19, ki ga zaznamuje koronavirusna različica omikron, prevladovala podrazličica BA.1. Spomnila je, da je različica v Sloveniji postala prevladujoča v nekaj tednih, trenutno jo potrdijo v več kot 95-odstotkih vzorcev za PCR-testiranje. Enotnih podatkov o razlikah v kužnosti med podrazličicama še ni, je dejala.
"Seveda nas skrbi, ker vsaka nova različica predstavlja neko tveganje, ki ga je treba sproti ovrednotiti, in seveda si ne želimo šestega vala epidemije, ki bi bil še hujši od petega," je poudarila.
Agencija Združenega kraljestva za zdravstveno varnost (UKHSA) je v prvih desetih dneh januarja v Veliki Britaniji odkrila več kot 400 primerov nove podrazličice in navedla, da so jo odkrili tudi v približno 40 drugih državah. Med njimi so tudi Indija, Danska in Švedska, kjer ta podrazličica predstavlja večino najnovejših primerov.
Petrovec: Zaposleni na IMI delamo do skrajnosti svojih zmožnosti
Zaposleni na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) delajo na skrajnem robu svojih zmožnosti, od 12 do 14 ur dnevno, je v včerajšnji izjavi za medije opozoril predstojnik IMI Miroslav Petrovec. IMI je eden od dveh laboratorijev, ki analizirata večino vzorcev za PCR-testiranje na koronavirus v Sloveniji.
Vzorce za PCR-testiranje vsak dan sprejemajo do 19. ure. Zaradi izjemnih obremenitev jih nato analizirajo preko noči. Aparature za analizo tako delajo praktično nepretrgoma, zato se pogosto pokvarijo. "Uporabljamo tudi aparature, ki zahtevajo ročno obdelavo, kar pomeni, da čez človeške limite sposobnosti res ne moremo," je opozoril Petrovec in poudaril, da ne želijo izdajati napačnih rezultatov vzorcev PCR-testov zaradi človeških napak ob preobremenjenosti.
Ob tem je pojasnil, da je IMI pravzaprav izobraževalna inštitucija, ki je kot taka del ljubljanske univerze. Analiza vzorcev PCR-testov je torej dodatek k njihovemu osnovnemu pedagoškemu delu. "Ta trenutek je na izpitnem roku za študente medicine 100 študentov, ki jih obravnavajo isti profesorji, ki v večernih urah avtorizirajo izvide," je ponazoril.
Zaradi povečane obremenitve dela so dodatno zaposlili 15 oseb,
Na IMI trenutno v povprečju vsak dan analizirajo od 5000 do 6000 vzorcev za PCR testiranje. V prejšnjem tednu so zaradi povečanih potreb na posamezen dan analizirali tudi 9000 vzorcev, pred epidemijo pa so se dnevne zmogljivosti gibale okrog 1000, največ 1500 vzorcev.
V prvem valu epidemije covida-19 so bile bolnišnice praktično ustavljene, zato so kader na diagnostiko koronavirusa lahko prerazporejali iz drugih delovišč. Sedaj pa v določeni meri delujejo tudi drugi bolnišnični programi, ne le zdravljenje covida-19. To za mikrobiološke laboratorije pomeni povečano število vzorcev, ki so jih analizirali že pred epidemijo, ob že tako izjemnih obremenitvah zaradi analize vzorcev za PCR-testiranje.
Zaradi povečane obremenitve dela so dodatno zaposlili 15 oseb, ki jih šolajo med tem, ko rešujejo tekoče težave, ki jih ni malo. "Vključno z mano kot predstojnikom dežuramo vsi, do zadnjega profesorja, kolikor pač zmoremo in kolikor dopuščajo fizične kapacitete".
Dodatnih obremenitev PCR-testiranja na inštitutu ne bodo zmogli
Je pa ponosen, da do prenosov okužb znotraj delovnega okolja na IMI ne prihaja. Vseeno se soočajo s težavami zaradi bolniških odsotnosti, saj se lahko zaposleni okužijo tudi drugje, ker so del družbe.
Bolnike z drugimi zdravstvenimi težavami lahko ob okužbi s koronavirusom izolirajo tudi na primarnih bolnišničnih oddelkih
Bolnike, ki bolnišnično zdravljenje potrebujejo zaradi zdravstvenih težav, ki niso povezane s covidom-19, so v bolnišnicah po doslej uveljavljenem protokolu večinoma premeščali na covidne oddelke. Po novem protokolu jih lahko izolirajo tudi na oddelkih, kjer se zdravijo zaradi svojih primarnih težav, je pojasnila Tatjana Lejko Zupanc.
V tem primeru okužene bolnike obravnavajo enako kot na covidnih oddelkih. Bolniki so izolirani v sobi, od koder jih nato peljejo na posamezne terapije in izvajanje diagnostike. Običajno jih dajo na konec oddelka, poskrbijo za ustrezno dezinfekcijo in prezračevanje prostorov. Vsi zaposleni, ki delajo z njimi, morajo imeti ustrezno zaščito, prav tako so seznanjeni z vsemi procesi, ki so potrebni za ravnanje z okuženimi bolniki, je na novinarski konferenci glede covida-19 povedala predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.
Tovrstni protokoli po njenih besedah niso enotno predpisani za vse bolnišnice, ampak se te same organizirajo tako, kot je zanje najlažje.
Na ljubljanski infekcijski kliniki tako v primeru, da okužbo potrdijo pri enem ali dveh bolnikih z necovidnega oddelka, bolnika poskušajo premestiti na covidni oddelek, kar je "tudi sicer najboljša možnost". Če je takih bolnikov več, pa se držijo novega protokola.
Kot poudarja Petrovec, dodatnih obremenitev PCR-testiranja na inštitutu ne bodo zmogli. Pojasnil je, se s strokovnjaki dogovarjajo glede možnosti spreminjanja strategije testiranja na koronavirus. Na Hrvaškem denimo kot potrdilo o okužbi s koronavirusom od 12. januarja zadostuje hitri test.
Po mnenju Petrovca mora PCR-testiranje ostati osnovna diagnostika koronavirusa za rizične skupine ljudi, hospitalizirane in zdravstvene delavce.
"Prebolelost bo po mojem mnenju v prihodnjih mesecih odšla iz pogoja za kakršnokoli potrdilo," je poudaril in pojasnil, da prebolelost ne ščiti dobro pred ponovno okužbo s koronavirusom.
