Andreja Kutin
"Želim si, da bi zaradi epidemije razumeli, da je znanost sicer zelo mednarodna, vendar je treba biti tudi na tem področju vsaj malo 'samooskrben'." Tako je v prelomnem letu 2020 svojo zmago v kategoriji Večerov znanstvenik leta podčrtala mikrobiologinja Maja Rupnik. Spomnimo, takrat se je bil v epidemiji mariborski laboratorij na Prvomajski ulici sposoben praktično čez noč preleviti v nacionalno središče za izvajanje testiranj PCR. Nominacije v tej kategoriji torej niso rezultat stroge izbire po dobro merljivih znanstvenih točkah in parametrih, ampak odražajo tudi čas nominacij.
Tako smo letos med kandidate uvrstili astrofizičarko, ki je poskrbela tudi za vstop Slovenije v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije, kemika, prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo, ter okoljsko inženirko, ki je uspela tudi v gospodarstvu, kjer dokazuje, da je vrhunska znanost tudi prihodnost.
A po vrsti. Marušo Bradač je vesolje potegnilo v svet in po uspešni raziskovalni karieri v ZDA se je vrnila v Slovenijo. Razvila je enega od štirih najpomembnejših znanstvenih instrumentov na vesoljskem teleskopu James Webb ter sodelovala pri številnih drugih projektih s področja vesoljske znanosti in jih tudi vodila.
Aktualni prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo Željko Knez raziskuje nadkritične tekočine, a deluje širše, njegovo delo ni strogo laboratorijsko. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru je tudi po njegovi zaslugi ena najuspešnejših mariborskih fakultet, sploh ko gre za prenos znanja v gospodarstvo. Njeno odličnost so prepoznali tako v tujini kot doma. Imel je tudi eno od ključnih vlog pri vzpostavitvi študija farmacije v Mariboru.
Aleksandra Lobnik je predavateljica na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, kjer jo zelo cenijo tudi študenti, saj povezuje teorijo s prakso. Sama je dokaz, da je mogoče z izvrstno znanostjo uspeti tudi v gospodarstvu, saj je znanstvenica in podjetnica, soustanoviteljica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje (IOS), ki zaposluje že več kot trideset ljudi, snujejo pa napredne rešitve za okoljske grehe, ki jih je zakrivil prav človek.
