Računsko sodišče je izvedlo revizijo, da bi preverilo, ali so vlada, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za obrambo in zavod za blagovne rezerve v obdobju od 1. januarja 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročila učinkovito izvedli nabave zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja novega koronavirusa. Računsko sodišče je pri izvedbi revizije upoštevalo izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme. Kljub upoštevanju izrednih okoliščin računsko sodišče meni, da revidiranci pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti.
Odziv predsednika vlade Janeza Janše
Janez Janša se je na objavo novice, da vlada, ministrstva in zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti, odzval z besedami "seveda ne". In nadaljeval: "Ko v izrednih, kaotičnih razmerah poskrbiš za nabavo in rešiš na stotine življenj - nisi učinkovit. Učinkovit je Marjan Šarec, ki je dal maske na Kitajsko in pustil prazna skladišča. Pa Vesel je tudi 'učinkovit', saj je nepridobitno pokasiral en milijon evrov."
Nekatere ponudbe obravnavane prednostno, nekatere nepregledane
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po današnji objavi revizijskega poročila opozoril predvsem na slabo koordinacijo in razpršenost vlog različnih akterjev, vpetih v nabave. "Ni se vedelo, kdo je general v tej vojni za nabavo opreme," je ocenil in izpostavil vlogo MGRT.
Veliko ponudb ni bilo pregledanih
Prav tako sploh ni bila jasna vloga ministrstva za gospodarstvo (MGRT) pri izvedbi nabav. "Kaj naj bi počeli, na kakšen način, kako so separatno nekatere ponudbe, ne pa vseh, ki so jih prejeli, poslali zavodu ... Pri nekaterih so sami prevzeli vlogo naročnika, kar se nam zdi nesprejemljivo," je navedel. Razpršenost nalog in nedorečenost pristojnosti sta vplivali na zelo neenakopravno obravnavo ponudb, sklepanje pogodb, kaj šele upravljanje pogodb, je dejal Vesel. "Posebej problematično je dejstvo, da je veliko ponudb ostalo nepregledanih. Pač pa je šlo za neke prioritetne obravnave, predvsem MGRT si je privoščilo posebno vlogo, da je zavodu naročalo, katere pogodbe naj sklene. Z nekaterimi sklenjenimi posli smo tudi seznanili policijo," je še dodal.
Na vprašanje, ali je bila taka razpršenost vlog posledica slabe organizacije ali namernega prelaganja odgovornosti, je Vesel dejal, da "bi v spomladanski fazi in do poletja težko ugotovili, da je bila takšna konstalacija namerna", od tam naprej "pa bi lahko bilo nekaj signalov takih", da bi lahko šlo za namerno prelaganje odgovornosti drug na drugega.
13 poslov naznanili policiji in KPK
Pri 13 poslih pa so po Veselovih besedah ugotovili, da tako odstopajo od običajnih poti sklepanja pogodb, da so potrebni posebne obravnave. Zato so z njimi seznanili policijo in KPK. Razlogi so različni - od nerazumne prednostne obravnave ponudnikov do precej negospodarnih pogodb, je navedel Vesel. Katere pogodbe so problematične, se da po njegovih besedah verjetno razbrati iz revizijskega poročila.
Pritiski tudi na računsko sodišče
Kot je še dejal predsednik računskega sodišča, je zadovoljen, da so revizorji uspeli pregledat preko 10.000 dokumentov (četudi so nekatere dobili z veliko težavo) in da so svoje delo lahko opravili profesionalno, "kljub resnično velikim političnim pritiskom na delo računskega sodišča". Glede tega je dejal, da so bili pritiski "nekoliko bolj intenzivni, precej enosmerni, včasih neargumentirani, neelegantni ...". A za delom revizorjev stoji. "Vsak stavek je argumentiran, dokazljiv, svoje delo so opravili profesionalno. Res naši mlini meljejo počasi, a temeljito in stvarem vedno pridemo do dna. Tudi tu smo," je še navedel.
V nadaljevanju strnjeno objavljamo ugotovitve poročila.
Neorganizirano, nesistematično, neenotno
Urgentne nabave nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme so se izvajale v okviru oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nadomeščanja že uporabljene opreme v blagovnih rezervah, vendar se je izkazalo, da:
- postopki, določeni v Zakonu o blagovnih rezervah in drugih obstoječih predpisih oziroma strateških ali izvedbenih dokumentih, niso bili določeni tako, da bi bili uporabljivi za učinkovito ocenjevanje potreb po opremi
- obstoječe podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej jasno, kdo je pristojen za določitev vrste in kakovosti opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti za določene relevantne uporabnike, kdo in kako naj zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme
- kljub slabi sistemski ureditvi so se nekateri revidiranci aktivirali, vendar je bilo ocenjevanje potreb po opremi večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno; pri ocenjevanju potreb so sodelovali tudi subjekti, ki za to niso imeli ustreznih podlag
- ugotavljanje zalog zaščitne in medicinske opreme ni bilo učinkovito, saj ni bilo celovito in natančno niti pravočasno, predvsem pa ob prvih ocenah potreb in prvih nabavah podatki o zalogah opreme niso bili na razpolago
- tudi ocenjevanje potreb po zaščitni opremi ni bilo enotno, realno, zanesljivo niti pravočasno
- ocene potreb po ventilatorjih so bile zgolj pavšalno določene, poleg tega ocene po ventilatorjih niso bile pravočasne niti niso bile ustrezno utemeljene, saj zdravstveno ministrstro ni izkazalo, ali in kako so bile v tem času pri ocenah upoštevane trenutne in pričakovane prostorske in kadrovske zmogljivosti zdravstvenih zavodov v smislu možnosti uporabe dodatno zagotovljenih ventilatorjev
Odziv Zdravka Počivalška
"Sprejemam ugotovitev, da je bil sistem neučinkovit, zavračam pa oceno, da je bilo naše krizno delovanje v takem sistemu neučinkovito. To je zelo pomembno ločiti, neučinkovitost sistema in učinkovitost delovanja v takih pogojih," je povedal v današnjem odzivu gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
V izjavi je tudi zapisal: "Veseli me objava poročila revizije nabave medicinske opreme, ki je bilo zadnje mesece tako spolitizirano. Zame je pomembno, da v poročilu ni nobenega govora o korupciji, kot je napovedovala opozicija, temveč gre za sistemsko analizo, v kateri igra MGRT manjšo vlogo. Soglašam s prvo ugotovitvijo, da Slovenija sistemsko ni bila pripravljena na izziv. Sprejmem tudi oceno, da na papirju niso bile povsem jasne pristojnosti nekaterih institucij. Da, sistem je bil neučinkovit. Zato pa smo takoj pristopili s kriznim upravljanjem, da to nadoknadimo. Zato lahko ocenimo učinkovitost delovanja le v konkretnem kontekstu, ko smo se bali italijanskega scenarija in je divjala vojna za opremo. In v to vojno smo vstopili z neučinkovitim izhodiščnim sistemom. Ampak na koncu nam je uspelo in opremo smo dobili. Temeljna kritika MGRT je, da vlada ni dovolj jasno določila naših nalog. Mi smo nalogo dobro razumeli: pomagati drugim organom, da nabavijo opremo, ki jo je zahteval naš zdravstveni sistem. To je bila naša naloga in skupaj z drugimi institucijami smo jo tudi uresničili. Veseli me tudi jasen zapis v poročilu, da smo za nabavo ventilatorjev najprej dobili mnenje strokovnjakov. To je zelo pomembno. Nismo mi odločali, katere in koliko naj jih nabavimo. To je storilo zdravstvo. Naša vloga je bila samo pospešiti proces nabave in to smo naredili. Popoldne bom podrobneje komentiral poročilo. Zagotovo bo kdo poskusil iz konteksta vleči posamezne stavke, a bistveno je naslednje: poročilo v ničemer ne pritrjuje natolcevanjem opozicije in nekaterih medijev o korupciji."
Razpršeno delovanje in nedorečene pristojnosti
- pristojnosti deležnikov pri izvajanju nabav blaga v izrednih okoliščinah v Zakonu o blagovnih rezervah in veljavnih državnih načrtih za nalezljive bolezni niso bile enoznačno določene: ni bilo nedvoumno jasno, ali je za izvajanje urgentnih nabav blaga pristojen izključno zavod ali tudi drugi deležniki ter kateri
- razpršenost nalog in nedorečenost pristojnosti za izvedbo posameznih faz postopkov javnega naročanja sta prispevali k netransparentni obravnavi ponudb: zavod ni vedno prejel popolnih in ustreznih ponudb, ne glede na to pa je s ponudniki sklenil pogodbe za dobavo opreme. Računsko sodišče je ocenilo, da je vlada z ustanovitvijo medresorske delovne skupine dodatno razpršila aktivnosti deležnikov pri javnem naročanju in s tem povzročila, da je zavod sklepal pogodbe, ne da bi imel vpogled in vpliv na obravnavo ponudb, torej na izvedbo enega od bistvenih delov postopka javnega naročanja
TI Slovenia: Ugotovitve računskega sodišča naj bodo podlaga za ustrezno ukrepanje v prihodnjih izrednih razmerah
Transparency International (TI) Slovenia ob objavi revizijskega poročila poudarja, da je treba na podlagi ugotovitev sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje neučinkovitega delovanja v prihodnjih izrednih razmerah.
"V prvi vrsti pričakujemo, da vsi revidiranci temeljito preučijo poročilo in sledijo priporočilom računskega sodišča. A hkrati je pomembno, da se opravi širša razprava o tem, kako se v prihodnje spopasti z delovanjem v izrednih razmerah, da se izognemo podobnim situacijam," je v sporočilu za javnost poudarila predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.
Poraba javnih sredstev vpliva na obseg in kakovost javnih storitev, hkrati pa je pomemben dejavnik pri zaupanju državljanov v delovanje javnih institucij, kar je še posebej pomembno v kriznih časih.
"V TI Slovenia se zavedamo pomembnosti transparentne in učinkovite porabe javnih sredstev, zato smo pred kratkim oblikovali posvetovalno skupino o naročilih v izrednih razmerah. S tem želimo nadaljevati razpravo, ki bo pripomogla k učinkovitemu naročanju tudi v prihodnje. Ne moremo si privoščiti, da bi tudi v naslednji krizi delovali neučinkovito," je še dodala. Posvetovalna skupina bo svoje delo začela v kratkem in bo stremela k oblikovanju priporočil, ki bodo v pomoč udeležencem v procesih javnega naročanja v izrednih razmerah.
- ponudbe, ki so v različnih obdobjih prispele na e-naslove, vzpostavljene pri zavodu, URSZR, MGRT in MZ, so si navedeni revidiranci tudi medsebojno posredovali, vendar ne vseh. Ob odsotnosti vodenja evidenc vseh, na različne e-naslove prispelih ponudb navedeni revidiranci niso zagotovili transparentnosti postopkov pri njihovi obravnavi, s tem pa tudi ne enake obravnave ponudnikov, saj je računsko sodišče ugotovilo, da del ponudb sploh ni bil obravnavan
- vloga gospodarskega ministrstva pri izvedbi nabav ni bila jasna, saj vlada njegovih nalog ni natančno določila. Ministrstvo za gospodarstvo je nudilo pomoč zavodu pri sprejemu ponudb opreme, in sicer na način, da je nekatere ponudbe (ne pa vseh), ki jih je prejelo, posredovalo v sklenitev pogodb: Tako je gospodarsko ministrstvo 18. marca 2020 posredovalo zavodu v sklenitev pogodb seznam petih ponudnikov za dobavo 326 ventilatorjev, pri tem pa ni bilo vnaprej določeno in zato jasno, kateri deležnik naj preveri in potrdi tehnično ustreznost ponujenih ventilatorjev
- čeprav je ministrstvo pridobilo mnenja strokovnjakov, ventilatorji ob dobavi niso bili primerni za takojšnjo uporabo pri zdravljenju bolnikov s covid-19. Ministrstvo za zdravje in zavod več mesecev od dobave ventilatorjev nista poskrbela za dodatno opremo, potrebno za nadgradnjo ventilatorjev. Tako je bilo na dan ponovne razglasitve epidemije od 148 dobavljenih ventilatorjev najmanj 110 ventilatorjev ali 74,3 % ventilatorjev, ki so bili dobavljeni zavodu spomladi 2020, neprimernih za zdravljenje bolnikov s covid-19, za kar so bili kupljeni
Odmik od načela enake obravnave ponudnikov
Zavod je v obdobju od 14. marca 2020 do 1. junija 2020 sklenil 64 pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme, od tega 6 pogodb za dobavo 533 ventilatorjev. Izvajanje postopkov javnega naročanja v tem obdobju ni bilo učinkovito, saj so bila opuščena poglavitna ravnanja v postopkih javnega naročanja, s čimer se je izvajanje javnih naročil odmaknilo zlasti od načel transparentnega vodenja postopkov in enake obravnave ponudnikov.
- zavod je s tem, ko ni pripravil in objavil natančne in celovite informacije o bistvenih elementih ponudbe, prispeval k temu, da so potencialni ponudniki posredovali nepopolne ponudbe, kar je vodilo v pozivanje ponudnikov k številnim dopolnitvam ponudb, kar je terjalo dodaten čas in povzročalo nesledljivost in s tem nepreglednost končnih ponudb
- zavod, Medresorska deovna skupina in URSZR niso zagotovili sledljivosti celotnega postopka obravnave ponudb in tudi niso zagotovili, da bi bile obravnavane vse prispele ponudbe
- ne vlada, ne zavod, ne kdo drug ni vsaj občasno preverjal izpolnjevanja pogojev za izvajanje javnega naročanja, zaradi česar so bile vse nabave do tega datuma izvedene po najmanj transparentnem postopku, ki je predviden le za izjemne primere skrajne nujnosti
Računsko sodišče je ocenilo, da sklepanje pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme v navedenem obdobju od marca do junija od ni bilo učinkovito, saj:
- zavod, vlada in medresorska delovna skupina niso zagotovili sistema sklepanja pogodb izključno na podlagi popolnih ponudb, posledično pa je zavod sklepal tudi pogodbe na podlagi ponudb, ki niso bile popolne (tako je na primer sklenil pogodbe tudi za opremo, za katero niso bili pridobljeni certifikati), v 3 primerih pa je sklenil pogodbe, čeprav za naročeno blago sploh ni pridobil ponudb
- je v nekaterih primerih odločitve o oddaji javnega naročila sprejel uslužbenec zavoda, ki za to ni imel veljavnega pooblastila direktorja zavoda
- sta vlada, ki ni natančno določila pristojnosti zdravstvenega in gospodarskega ministrtva, za katere je zadolžila zavod, in je poleg tega ustanovila še medresorsko delovno skupino, ter ministrstvo za gospodarstvo, ki ni natančno določilo vloge projektne skupine, prispevala k temu, da so različne osebe, ki niso bile zaposlene na zavodu in niso imele pooblastil, dajale zavodu konkretna navodila o tem, s katerim ponudnikom in pod kakšnimi pogoji naj Zavod sklene pogodbo, oziroma so pomembno vplivale na nabavne postopke
- zavod je v več primerih sklenil pogodbe pod manj ugodnimi pogoji, kot pa so izhajali iz ponudb, ki so bile podlaga za njihovo sklenitev
Zaradi navedenega je računsko sodišče ocenilo, da so za neučinkovitost pri izvajanju postopkov javnega naročanja in pri sklepanju pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme poleg zavoda, ki je bil formalno določen za naročnika opreme, soodgovorni tudi vlada, URSZR, ministrstvo za gospodarstvo, medresorska delovna skupina, projektna skupina in zunanji deležniki, ki so delovali v okviru delovne skupine in zunaj nje.
Ne glede na to pa je bil zavod neučinkovit tudi pri upravljanju pogodb, saj je prevzemal in predajal v razdeljevanje opremo, za katero ni bilo izkazano, da ustreza veljavnim predpisom in standardom ter da ima vsa zahtevana dovoljenja. Z opustitvijo ustreznih kontrolnih postopkov je prispeval k temu, da je bilo razdeljeno ter uporabljeno tudi blago, ki uporabnikom ni zagotavljalo ustrezne ravni varovanja zdravja in varnosti, ki je bila ob uporabi te opreme pričakovana. Ni zagotovil rednega spremljanja izpolnjevanja pogodb in v primerih kršitev ni ažurno ukrepal, s čimer je prispeval k neenaki obravnavi dobaviteljev opreme
Popravljalni ukrepi, priporočila za izboljšanje
Računsko sodišče je od vlade in zavoda zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov. Vladi je naložilo, naj z načrtom aktivnosti izkaže, kako bo poskrbela za spremembe in dopolnitve predpisov in/ali dokumentov načrtovanja in izvajanja, da bodo v izrednih okoliščinah, ko zaloge blaga v državnih blagovnih rezervah ne zadoščajo potrebam po blagu osnovne preskrbe, natančno določeni potek aktiviranja deležnikov ter sistem ugotavljanja zalog blaga, sistem ocenjevanja potreb po blagu in postopek sprožitve in izvedbe nabav blaga, ki naj se nemudoma razdeli uporabnikom. Vlada mora v odzivnem poročilu izkazati tudi, da bo petletni program blagovnih rezerv vključeval vse elemente, ki jih zahteva Zakon o blagovnih rezervah.
Zavod pa bo moral računskemu sodišču izkazati, da je zagotovil evidentiranje zalog blaga v državnih blagovnih rezervah na način, da bodo v vsakem trenutku razvidne količine in vrste blaga, ki so na zalogi, ter da bo stanje zalog sledilo vrstam in količinam blaga, načrtovanim v petletnem programu blagovnih rezerv. Računsko sodišče je Vladi, MZ, MGRT in Zavodu podalo tudi vrsto priporočil za izboljšanje podlag.
