STA predlaga vladi, naj pokrije 80 odstotkov že zapadlih obveznosti in zagotovi tudi akontativno tekoče financiranje v enakem odstotku, in sicer vse do podpisa končne pogodbe, v kateri bi skupaj z Ukomom dogovorili vse podrobnosti, so sporočili iz vodstva Slovenske tiskovne agencije (STA).
Dodali so tudi, da STA ne nasprotuje izvedbi posebne revizije za minulih 10 let poslovanja, a "vse skupaj spominja na novi manever zavlačevanja, saj se štetje treh dni, po katerih naj bi STA dobila na račun sredstva v obliki predujma, s tem lahko oddaljuje najmanj v jesen". "Svoj čas bo namreč terjal tako izbor revizijske hiše, ki naj bi ga opravila vlada, kot tudi sama izvedba revizije poslovanja desetletnega obdobja," so opozorili.
"Čista neumnost je model, ki ga vsiljuje Ukom"
Ob tem so navedli, da Veselinovič "odločno zavrača insinuacije o dvojnem zaračunavanju storitev STA". "Dejstvo je, da smo z bogatim naborom tržnih storitev v minulem obdobju zagotovili tudi pokritje stroškov javne službe, ki so bili večji od nadomestila zanjo. Država je tako vseskozi plačevala manj, kot bi morala," je med drugim navedel.
Stroški javne službe bi po njegovih besedah namreč nastajali, tudi če STA ne bi opravljala tržne dejavnosti.
V sporočilu za javnost navajajo tudi besede Marka Hočevarja, nekdanjega in prvega predsednika nadzornega sveta STA ter profesorja na Ekonomski fakulteti, sicer pa strokovnjaka za stroškovno računovodstvo, da "sumničenje, da gre za napačno evidentiranje stroškov javne in tržne dejavnosti STA, nima nikakršne podlage v realnosti".
"Produkti STA so zvečine enoviti in sodijo tako med njeno javno kot tržno dejavnost. In čista neumnost je model, ki ga vsiljuje Ukom, saj novinar, ki odide na nek dogodek, ne gre nanj z enim avtomobilom, ki bi bil namenjen opravljanju javne službe, in z drugim, ki bi sodil v stroškovno polje tržne dejavnosti. Novico tudi piše na računalnik, katerega stroške je treba razdeliti tako na tržno kot javno dejavnost," je ilustriral.
V vodstvu STA napovedujejo še, da bodo tako kot do zdaj tudi v prihodnje storili vse za začetek vnovičnega financiranja STA, h kateremu vlado zavezujeta najmanj dva zakona.
"STA pa ne more in ne sme izpolniti vladnega sklepa o umiku izvršbe, ki je bil sprejet tudi na skupščini STA," so navedli. Izvršbo bodo umaknili "takoj, ko bo rešeno financiranje STA in bo denar, ki bi ga morali že zdavnaj dobiti, na računu STA", je navedel Veselinovič.
"Moja zakonska dolžnost kot direktorja STA je storiti vse, kar je v korist družbe, ki jo vodim. Umik izvršbe bi bila škodljiva poteza tako za STA kot njene zaposlene. Za to obstajajo tako pravni kot ekonomski argumenti. Najmanj nenavadno pa je, da umik izvršbe terja tisti, ki je naš dolžnik, torej vlada," je dodal.
Direktorju Ukomu vlada nalaga, da STA nakaže predujem v višini 845.000 evrov
Vlada je na ponedeljkovi skupščini sklenila, da je direktor Veselinovič pooblaščenim osebam Ukoma dolžan takoj omogočiti vpogled v podatke in informacije o notranji organizacijski in računovodsko-finančni strukturi izvajanja poslovnih procesov ter jim omogočiti vpogled v vso dokumentacijo o finančnem poslovanju od 28. junija 2011.
Direktorju Ukoma Urošu Urbaniji pa vlada nalaga, da STA nakaže predujem v višini 845.000 evrov za pričakovane izdatke pri opravljanju javne službe. Predujem se mora nakazati v treh dneh od dneva, ko direktor STA pooblaščenim osebam Ukoma omogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo in če STA do takrat z direktorjem Ukoma podpiše pogodbo o opravljanju javne službe za leto 2021 in zagotovi javno dostopnost vsebin na spletnih straneh, ki ustrezajo storitvam javne službe iz zakona o STA.
Sprejela je tudi navodilo direktorju STA, da takoj, najkasneje pa v 48 urah umakne tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe za plačilo nadomestila za opravljanje javne službe.
V sredo pa je vlada na dopisni seji sprejela še sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bo preveril izvajanje zakonskih in drugih predpisanih obveznosti v poslovanju Slovenske tiskovne agencije, so sporočili iz Ukoma. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo izveden postopek izbire in imenovanja posebnega revizorja izmed pooblaščenih revizijskih družb.
