Poslanci so se ob začetku februarske redne seje državnega zbora z minuto molka poklonili žrtvam potresa v Turčiji in Siriji, nato pa je sledila poslanica predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič ob 31. obletnici izbrisa. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč 26. februarja 1992 iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisalo skoraj 26 tisoč ljudi. V trenutku, ko je Klakočar Zupančič najavila svojo poslanico, so poslanci največje opozicijske stranke SDS pod vodstvom Janeza Janše začeli zapuščati dvorano. "Z velikim razočaranjem ugotavljam, da je SDS zapustila dvorano državnega zbora ob tej tako pomembni obletnici. Tudi s tem se pokaže odnos do prizadetih," je odhod poslancev SDS iz dvorane komentirala Klakočar Zupančič.
Predsednica državnega zbora je v svoji poslanici dejala, da je izbris iz registra stalnega prebivalstva trajno zaznamoval 25.671 "naših sodržavljank in sodržavljanov". Takratna slovenska oblast je po njenih besedah s tem izvršila izbris cele generacije ljudi, ki so izgubili pravni status ter ekonomske, socialne in zdravstvene pravice. "Postali so tujci, ki nezakonito bivajo v Republiki Slovenije. Izbris je bil pravni umor vsakega od njih, s tem da so ostali pri življenju, ki se je sprevrglo v negotovo životarjenje nekaterih, vse do današnjih dni. Kakšen madež je takratna oblast pustila na mladi državi, je zdaj jasno skoraj vsem," je dejala Klakočar Zupančič in dodala, da Slovenija v času, ko je prišlo do izbrisa, zagotovo ni bila pravna država.
Klakočar Zupančič: Izbris je bil pravni umor
Ustavno sodišče je po njenih besedah šele leta 1999 in 2003 ugotovilo, da je bil izbris protiustaven, odprta vprašanja, postopki in izbrisana življenja pa danes še vedno ostajajo. "Odškodnine, ki jih je predvidel zakon, nikoli ne bodo vrnile izgubljenih let in pozdravile osebnih ran," je dejala Klakočar Zupančič in ob 31. obletnici izbrisa pozvala k razmisleku o noveliranju zakonov, ki urejata status izbrisanih in odškodnine zaradi izbrisa: "Ti ljudje so bili žrtve pravnega genocida, nekateri od njih še po treh desetletjih nimajo dostopa do zdravstvenih in socialnih pravic," je spomnila Klakočar Zupančič.
Predsednica državnega zbora je opravičilo nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja izbrisanim označila za "izjemno gesto", a je poudarila, da tega še ne moremo razumeti kot dokončni akt: "Izgubljenih let ne moremo več dobiti nazaj, lahko pa priznamo, da je bilo dejanje izbrisa nespoštljvo, krivično, neustavno in nečloveško ter lahko postavimo zakonodajne temelje, ki bodo izbrisanim osebam vrnile vsaj del izgubljenega dostojanstva." Sedanja oblast ima odgovornost, da dokončno uredi pretekla protipravna dejanja, je dejala Klakočar Zupančič in se kot predsednica državnega zbora opravičila vsem ljudem, ki so bili zaradi izbrisa na kakršenkoli način prizadeti.
Golob: Še letos dvig najnižjih pokojnin na 700 evrov
V nadaljevanju seje je premier Robert Golob odgovarjal na vprašanja poslancev glede višanja davkov, višjih cen vrtcev, reforme plačnega sistema v javnem sektorju in položaja upokojencev. Ko gre za slednje, je Golob dejal, da so vsi ukrepi vlade usmerjeni v to, da različne družbene skupine čim manj občutijo dvig cen. Vlada je osredotočena tudi na upokojence, ki bodo tako že konec tega meseca dobili pokojnine, ki bodo redno usklajene za 5,2 odstotka, je v odgovoru na poslansko vprašanje Karmen Furman (SDS) poudaril Golob. Da bi upokojenci lažje počakali na redno februarsko uskladitev, so bile novembra in decembra izplačane za 4,5 odstotka višje pokojnine, je spomnil Golob. Še letos bo po njegovih besedah v skladu s koalicijsko pogodbo zagotovljena pokojnina znašala najmanj 700 evrov. "Tako tudi bo, saj leta še ni konec," je poudaril Golob.
Golob je sicer priznal, da je vladi na nekaterih področjih ni uspelo zajeziti draginje. "Na področju hrane smo žal tudi v Sloveniji del vzhodne in centralne Evrope, kjer so dvigi cen hrane višji od teh, kot so jih deležne naše zahodne partnerice. Zakaj je temu tako, bo pokazal čas, definitivno pa bomo na področju nadzora cen hrane izpeljali nove ukrepe, ker s sedanjim stanjem niti približno nismo zadovoljni. To se ne tiče samo upokojencev, to se tiče vseh nas in ukrepanje na tem področju bo s strani vlade očitno moralo biti manj mehko," je dejal predsednik vlade.
Poslanca Jožefa Horvata (NSi) je zanimalo, kakšna bo nova davčna reforma in ali lahko državljani pričakujejo zvišanje davkov. Golob mu je odgovoril, da bo reforma davčnega sistema tema koalicijskega vrha, ki je predviden za 15. marec. "Prvič se bomo lotili tiste točke, ki so se je vsi do zdaj izogibali. Vse vlade doslej so se v glavnem ukvarjale s plačami. Znižali bomo obremenitev na plače, pred tem pa bomo poskrbeli, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke," je pojasnil Golob. Ostalih podrobnosti ni hotel razkriti, ker da mora biti časovnica davčne reforme najprej predstavljena koalicijskim partnerjem.
"Takšno povišanje cev vrtcev nima osnove v ničemer"
Poslanka Iva Dimic (NSi) je Goloba vprašala, kako ukrepe bo predlagala vlada, da se nedavni dvig stroškov dela, cen hrane in energentov v vrtcih ne bo prevalil zgolj na starše oziroma občine. Kjer napovedujejo zvišanje cen vrtcev ali so to že storili, bodo morali posredovati svoj izračun, je pojasnil Golob. Predsednik vlade je ocenil, da je zvišanje cen vrtcev za več kot 14 odstotkov zaradi višjih plač za pomočnice vzgojiteljic pretirano. Ob 12-odstotnem dvigu plač za pomočnice vzgojiteljic bi bil v primeru, če je pomočnic vzgojiteljic polovica, upravičen dvig pet ali šest odstotkov, ne pa za 17 odstotkov, je povedal Golob.
Župani in mestni sveti, ki utemeljujejo 14- ali 17-odstotni dvig cen vrtcev s povečanjem plač pomočnic vzgojiteljic, po njegovem prepričanju zavajajo: "Takšno povišanje cen nima osnove prav v ničemer." Premier je poudaril, da so podražitve vrtcev izključno v domeni občin in ne vlade, 30 odstotkov otrok pa da ima brezplačen vrtec, ker ga zanje plača država. Prag za izračun upravičenosti do socialnih transferjev na področju otroških dodatkov se po njegovih navedbah februarja sicer dviguje, zaradi česar bo marsikdo od staršev, ki plačujejo vrtec, dobil višji dodatek. Za deset odstotkov bodo marca dvignili tudi višino otroških dodatkov, je dodal predsednik vlade.
S plačno reformo bodo vzpostavili preglednost nad dodatki
Ko gre za reformo plačnega sistema, pa je Golob v odgovoru na vprašanje Milana Jakopoviča (Levica), ki ga je zanimalo, kako bo vlada omejila in izravnala neenakost, ki jo povzročajo dodatki v določenih poklicnih skupinah, izrazil prepričanje, da obstoječi plačni sistem ni pravičen. Kot je poudaril, bodo z novo plačno reformo znotraj panog in posameznih poklicnih stebrov vzpostavili tudi preglednost nad dodatki: "Dodatek sicer ni variabilni del, dodatek je žal kar zelo fiksen za tistega, ki je do njega upravičen in marsikdo te dodatke tudi zlorablja ali pa izigrava zato, da si dviguje mesečno višino na svojem računu. Bolj pomembno kot to, da se vzpostavi preglednost nad dodatki, pa je, da se začne končno vpeljevati pojem nagrajevanja in delovne uspešnosti." Golob je ob tem dodal, da so se posamezne sindikalne skupine prek dodatkov uspele prebiti do različnih ugodnosti oziroma do tega, da njihova osnovna plača niti približno ne odraža njihovega materialnega statusa.
Kot je znano, se bo z novo plačno reformo sedanje razmerje med najnižjo in najvišjo plačo dvignilo na ena proti sedem. Golob je poudaril, da omenjenega razmerja ni predlagala vlada, ampak da je ta predlog prišel s sindikalne strani. "Tega nismo zahtevali na vladi. Še več, naš pogoj, da pristanemo na to, je bil, da bomo ta faktor za voljene funkcionarje upoštevali šele v naslednjem mandatu. Ne samo, da nismo mi tega zahtevali, ampak so sindikati," je dejal Golob. Ko gre za zdravnike, ki imajo po njegovih besedah najvišje plače v državi, pa je premier izrazil prepričanje, da se bo v okviru nove zdravstvene reforme prestrukturiralo tudi izračun plače v zdravstvenem sektorju in s tem povezane ugodnosti. "Najverjetneje bo osnovna plača višja, ni pa nujno, da se bo ohranilo vse preostale bonitete, ker mogoče ne delujejo ravno stimulativno, da bi nekateri zdravniki v javnem sektorju tudi dejansko opravili več nalog," je dodal Golob. Zaradi izjave, da je predlog o razmerju med najvišjo in najnižjo plačo v javnem sektorju prišel s sindikalne strani, premierjevo opravičilo zahtevajo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS).