Luka Mlakar
S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom se je začela redna marčevska seja državnega zbora. Vodja poslancev SDS Jelka Godec je Goloba uvodoma vprašala, ali je zaradi bančnega računa v Romuniji, ki je bil odprt na njegovo ime, prijavil krajo identitete v Romuniji oziroma v Sloveniji.
Mahnič premierju očital, da zaposluje znance in prijatelje
Predsednik vlade zatrjuje, da omenjeni račun v Romuniji ni njegov in da je posledica tega, da so mu ukradli identiteto. Preden sem se odločil, da se podam v politiko, sem od finančne uprave (Furs) zahteval dve potrdili, in sicer da sem plačal vse davke in da nimam bančnih računov v tujini, je poslancem pojasnil Golob. Na Fursu so ga opozorili, da v Romuniji obstaja bančni račun, ki je odprt na njegovo ime. Golob je dejal, da naslov bivališča Kromberk 72, ki je bil zabeležen ob njegovem imenu, ne obstaja, na omenjenem računu pa da nikoli ni bilo niti enega evra. "Isto sekundo, ko so se moji odvetniki obrnili na banko in vprašali od kje ta račun, ga je banka zaprla z obrazložitvijo, da nikoli ni bil uporabljen," je poudaril Golob in dodal, da so njegovi odvetniki zaradi kraje identitete decembra lani vložili prijavo na romunsko tožilstvo.
SDS je očital, da je na temo romunskega bančnega računa od lanskih parlamentarnih volitev v javnost plasirala številne laži. V nadaljevanju seje je poslanec SDS Žan Mahnič Golobu očital, da na vodilne položaje v državnih podjetjih kadruje svoje znance, prijatelje in sorodnike svojih najožjih sodelavcev. Mahnič je izpostavil dva konkretna primera, in sicer imenovanji Maksa Helbla za predsednika uprave Gen-I in Tomaža Štoklja za generalnega direktorja HSE. Helbl je soprog sedanje generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl, Štokelj pa je bil premierjeva poročna priča. Golob je izrazil prepričanje, da sta bila tako Helbl kot Štokelj za vodenje podjetij izbrana zaradi dolgoletnih izkušenj na področju korporativnega upravljanja.
Golob: Gen-I za pridobivanje poslov ni najemal diplomatov
Po njegovih besedah je bil Helbl za šefa Gen-I izbran kot "najboljši notranji kandidat za prevzem tega podjetja", Štokelj pa da je imel vodilno vlogo v HSE 15 let. Njegovo imenovanje nima nobene zveze s tem, da je moja poročna priča, je dejal predsednik vlade. "Seveda vas moti, da so ljudje z zgodovino prevzeli korporativno upravljanje, ne pa anonimneži s strankarsko izkaznico. Niti eden od njiju nima strankarske izkaznice, pri vas so jo imeli vsi. Vam se zdi to smešno, nam pa se zdi to način, da vrnemo državo nazaj v normalnost," je Mahniču dejal Golob. Ko gre za očitke o domnevno spornih poslih Gen-I v državah Zahodnega Balkana, pa je ponovil svoje že znano stališče, da je bila omenjena zgodba v predvolilnem času sproducirana pod taktirko SDS in slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja.
V oddaji Tarča na RTV Slovenija so nedavno sicer poročali o spornih nakazilih srbske podružnice Gen-I podjetjema sedanjega kosovskega veleposlanika na Hrvaškem Martina Berishaja, ki je večje vsote gotovine dvignil takoj po prejemu na račun. "Nikoli ni bila poslovna praksa, da bi najemali diplomate, da bi pridobivali posle," je glede vloge Berishaja pri poslih Gen-I dejal premier. Poslancem je pokazal tudi fotografijo iz leta 2018, na kateri sta Berishaj in in Janša. "Če mislite, da je počel kaj spornega, imate kontakt do njega. Ta kontakt pa nisem jaz, ampak vaš cenjeni kolega poslanec," je Mahniču odgovoril Golob in dodal, da so se v SDS hvalili, da jim bo Berishaj pred volitvami leta 2018 pripeljal glasove Albancev, ki živijo v Sloveniji.
Balkanski posli Gen-I so sicer tudi pod drobnogledom policije, ki zoper Gen-I in njegove odgovorne osebe, tudi Goloba vodi tudi predkazenski postopek. Golob je zatrdil, da ga s tem, da poteka preiskava, doslej ni seznanil noben organ pregona. Ponovno je dejal, da Berishaja osebno ne pozna in da nista prijatelja: "Še manj sva imela kakršnekoli posle, ki bi bili problematični." Mahnič je na drugi strani dejal, da mu premier ni odgovoril na vprašanje, kako je mogoče, da Gen-I ni upravičen do dokumentov svoje podružnice v Beogradu. Gen-I Beograd je Berishajevemu kosovskemu podjetju MB Consulting skupaj nakazal kar 1,5 milijona evrov, z računa omenjenega podjetja pa je bilo dvignjenih za okoli 1,2 milijona evrov, so poročali v Tarči.
"Poanta je v rešitvah, ne v tem kakšna je časovnica"
Poslanka NSi Iva Dimic je Goloba opozorila, da je že danes jasno, da vlada svojih ukrepov na področju zdravstva ne bo mogla uresničiti do zastavljenih rokov. Premierja je med drugim vprašala, kako bo videti nov plačni steber za zdravstvo in kakšna bo nova organizacija zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Golob je poudaril, da je zdravstvena reforma osrednja reforma aktualne vlade in da danes na več nivojih na področju zdravstva potekajo vse aktivnosti, da "razčistimo to kolobocijo, ki smo ji priče v zdravstvu". "Afer ali pa nezaželenih pojavov je v zdravstvu še vedno preveč, ampak mislim, da jih danes ni nič več kot v preteklosti, pomembna razlika pa je, da smo jih danes začeli odpirati na odprti sceni," je povedal premier. Kot je poudaril, so se nepravilnosti oziroma koruptivna tveganja v zdravstvu začela razčiščevati: "Tudi nekateri odstopi so posledica razčiščevanja, ki jih je sprožila ta vlada in ne obratno. Ljudje ne odstopajo zato, ker ne bi mogli opravljati svojega dela, ampak zaradi tega, ker so žal v preteklosti dopustili, da so se razpasle nekatere prakse, ki nimajo česa iskati v nobeni normalni demokratični državi."
Golob se ni hotel opredeljevati do zadnjih dogodkov v UKC Ljubljana, je pa dejal, da bo vlada poskrbela, da bo ves zdravstveni sistem na čelu z ljubljansko bolnišnico začel spoštovati sistem transparentnega delovanja, zagotovo pa ne "privatizacije skozi hongkonške račune". Prvo poročilo glede učinkov interventne zdravstvene zakonodaje premier pričakuje do konca meseca, ko gre za zdravstveno reformo, pa sta osnutka zakonov o prenovi ZZZS in digitalizaciji v zdravstvu v usklajevanju med strateškim svetom za zdravstvo, ki ga vodi Erik Brecelj, in ministrstvom za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan. Premier je izrazil prepričanje, da se bo usklajevanje glede prenove ZZZS zaključilo v petek in da bodo zakonski predlog takrat že lahko poslali socialnim partnerjem. "Poanta je v rešitvah, ne v tem kakšna je časovnica. Prepričan sem, da bomo oba zakona do konca tega meseca dali v javno obravnavo in jih v rokih, ki so predvideni, pripravili do sprejema v državnem zboru," je dodal Golob.
