Videti celotni paket pokrajin

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
04.09.2019 17:17

V Združenju mestnih občin so še neenotni, da bi se lahko opredelili do dveh zakonskih predlogov, ki predstavljata ponovni poskus uvedbe pokrajin.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Župani še ne vedo, kaj si naj obetajo od pokrajin, zato "modro molčijo". 
Andrej Petelinšek

Združenje mestnih občin, v katerem sodeluje enajst mestnih občin, na včerajšnji seji predsedstva kljub razpravi še ni izoblikovalo skupnega stališča do predlogov pokrajinske zakonodaje. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi se njihovi pogledi še preveč razhajali, predvsem pa želijo pred opredeljevanjem vedeti, katere bodo pristojnosti in naloge bodočih pokrajin in kako se bodo financirale. Z njimi smo govorili pred sejo. Mariborskega župana Saša Arsenoviča tako ne zanima le zemljepisna rešitev, torej razdelitev na enajst pokrajin, "temveč celovita rešitev. Podpiram decentralizacijo, regionalizacijo, ampak že v začetku moramo videti celotni paket, skupaj s pristojnostmi in financiranjem, da ne bi na koncu dobili le še ene dodatne uradniške strukture." Na vprašanje, kaj meni o ideji Štajerske v eni pokrajini, ki se je pojavila potem, ko je bil v javnosti predstavljen zemljevid, ki Štajersko deli na več pokrajin, odgovarja, da je Štajerska tako samo ena. "A če bi bila razdeljena na več pokrajin bolj učinkovita, me delitev ne moti. Najprej pa moram videti celotni paket."
Tudi župani istrskih občin, tako koprski župan Aleš Bržan, pogrešajo vsebinski del razdelitve na pokrajine, zaradi česar se tudi ne želijo opredeljevati o tem, ali je število pokrajin ustrezno. "Država naj najprej izoblikuje konkretni predlog, potem pa se bomo opredeljevali. Takrat bo tudi jasno, ali naj se naša pokrajina dodatno oži ali širi. Vsekakor smo župani Kopra, Ankarana, Izole in Pirana enotni, da morajo te štiri občine ostati skupaj," pravi Bržan, ki je prepričan, da bi ta projekt morala voditi vlada - in ne državni svet. Da bi se morali bolj kot z razčlenitvijo ukvarjati z vsebino, saj je to tisto, zaradi česar župani podpirajo regionalizacijo, poudarja tudi murskosoboški župan Aleksander Jevšek. Dodaja, da je sedanji predlog enajstih pokrajin zgolj osnutek, ki se bo še preoblikoval skozi številne posvete in razprave. "Glavno besedo pa bo imela politika v državnem zboru." Kljub temu pa Jevška, tako kot še nekaj županov iz Pomurja, moti, da v predvideni Pomurski pokrajini ni tudi Ljutomera in občin okoli njega. "Pomurje že ves čas funkcionira v okviru štirih upravnih enot; Murske Sobote, Lendave, Gornje Radgone in Ljutomera, zato bi bilo dobro, da tako ostane tudi v bodoči pokrajini." Nasprotno je z izrisanim zadovoljen novogoriški župan Klemen Miklavič, ki je povedal, da je pokrajina izrisana kot zelo naraven teritorij z Novo Gorico kot prestolnico te regije. "O predlogu bomo v petek razpravljali župani te regije, a za zdaj ni slišati pripomb," pravi Miklavič. In dodaja, da si od ustanovitve pokrajine obetajo samostojno odločanje o razvojnih projektih, znanosti, raziskovanju, izobraževanju in infrastrukturi, pri katerih so zdaj odvisni od države.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta