Za pripravo rešitev, ukrepov in izhodišč za obnovo bo skrbelo posvetovalno telo, njegovo vzpostavitev bo koordiniral priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je dejala ministrica Sanja Ajanović Hovnik.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade predstavila ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik, bo na strateški ravni delovalo posvetovalno telo, v katerem bodo predstavniki različnih strok. Ker bo sanacija dolgotrajen proces in bo "tisto, kar bomo postavljali, moralo zdržati nadaljnjih 20, 30, 50 let, torej za vedno", je po njenih besedah smiselno, da vključijo vse znanje, ki ga država premore, od področja prostorske zakonodaje do postavitve samih objektov. Posvetovalno telo bo oblikovalo predloge rešitev in ukrepov, do katerih se bo vlada opredelila, je dodala.
Na vprašanje, ali bo posvetovalno telo vodil Pipenbaher, je odgovorila, da bo on koordiniral njegovo vzpostavitev. Ko bodo vedeli, kdo bo v posvetovalnem telesu, pa se bodo odločili, kdo ga bo vodil.
Člani tega danes ustanovljenega sveta vlade za obnovo predstavniki strokovnih in znanstveno-raziskovalnih ustanov, nevladnih organizacij in združenj, ki so relevantne za področje obnove po naravnih nesrečah, vlada pa jih bo imenovala v petih dneh od sprejetja sklepa o ustanovitvi, pa so pojasnili v sporočilu po seji vlade.
Na operativnem nivoju bodo delovale tehnične pisarne
Naloge sveta so svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov, infrastrukture ipd., spremljanje delovanja ministrstev in samoupravnih lokalnih skupnosti pri obnovi prizadetih območij in predlogi aktivnosti za izboljšanje ter svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje.
Za koordinacijo ukrepov in aktivnosti obnove na medresorskem nivoju pa bo zadolžen danes imenovani državni sekretar Šefic, ki je bil prvi operativec v času begunske krize. Glede na to, da se ukrepi tičejo več organov, je treba delovanje uskladiti, je pojasnila ministrica. Šefic bo imel po njenih besedah "dostop praktično do vseh resorjev in bo lahko določal tudi prioriteto ukrepov, zato da bosta dejansko pomoč in sama sanacija dosegla svoj namen" in da bomo v nekem doglednem času prišli do konca.
V ta namen je vlada danes ustanovila delovno skupino za koordinacijo obnove po poplavah, ki bo usmerjala in sodelovala pri usklajevanju ministrstev ter drugih organov in organizacij pri pripravi zakonskih in podzakonskih podlag ter spremljala uresničevanje sprejetih sklepov, ukrepov in aktivnosti za obnovo. Med drugim bo tudi sodelovala s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, obravnavala pobude in vprašanja pristojnih ministrstev, občin in strokovne javnosti ter sodelovala pri zagotavljanju podatkov in informacij, potrebnih za zagotavljanje finančnih sredstev za obnovo po poplavah, so navedli v sporočilu po seji vlade.
Poleg vodje Šefica bodo v delovni skupini še državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, generalni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Bruno Rednak, generalna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Natalija Pogorevc in v. d. generalne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo Tanja Šarabon. Kot so še pojasnili, bodo člani delovne skupine delo v delovni skupini opravljali v okviru svojih rednih delovnih obveznosti.
Na operativnem nivoju pa bodo delovale tehnične pisarne, ki bodo svetovale in pomagale na terenu s konkretnimi projekti, je še pojasnila ministrica.
Vlada opredelila nove interventne ukrepe, v DZ po nujnem postopku prihodnji teden
Vlada je na današnji seji opredelila nabor ukrepov, ki jih bo vgradila v interventni zakon za pomoč po poplavah. Med njimi so tehnična pisarna, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč in moratorij na posojila. Predlog zakona bodo ministri potrdili prihodnji četrtek in ga po nujnem postopku poslali v DZ.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je o umestitvi tehnične pisarne v interventni zakon dejal, da gre za pomoč vsem prizadetim, tako fizičnim osebam kot občinam in gospodarstvu, ki jih je prizadela naravna nesreča in se bodo v prihodnosti morali ukvarjati z rekonstrukcijo, z obnovo, s preselitvijo svojih objektov ...
Pisarna bo ena sama, bo pa imela po njegovih besedah več izpostav. "Pomembno je, da smo tudi s temi rešitvami blizu ljudem, blizu tistim, ki so bili prizadeti," je dejal.
Izpostavil je tudi ukrep nujne rekonstrukcije za tiste objekte, ki so potrebni takojšnje obnove. "Tu uvajamo hitro možnost, da pri pridobivanju dovoljenj ne bo težav z birokracijo," je poudaril.
Tretji ukrep je priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov za odpravo posledic naravne nesreče, kjer želi vlada po njegovih besedah sodelovati z vsemi akterji. "Veseli me naš konstruktiven odnos z občinami in verjamem, da bomo na ta način lahko prišli do ukrepov, ki bodo v najkrajšem možnem času pripeljali do rešitev," je dejal.
Mesec za najbolj prizadete v poplavah napovedal izredno solidarnostno pomoč
Prizadetim podjetjem se bo z interventnim zakonom v obliki predplačil sofinanciralo do deset odstotkov škode, ki je nastala na strojih, zalogah in prometu. "Ključno pri tem je, da jim za to ne bo treba izdati garancije," je povedal gospodarski minister Matjaž Han. Zato bo delež predplačil ostal pri desetih odstotkih, v nadaljevanju pa bodo povračila odvisna od dejanskega popisa škode. Kot so se dogovorili že v sredo, bo popis škode pripravljen do 1. septembra.
Za delavce, ki v prizadetih podjetjih čistijo proizvodne prostore, bo interventni zakon ponudil 100-odstotno nadomestilo plače, pri čemer bi jo v 80 odstotkih krila država. "Od 3. avgusta do 3. septembra bo država sofinancirala 100-odstotno plačo, da se spet pride do zagona poslovanja," je dejal Han. Ti delavci zdaj ne ustvarjajo dodane vrednosti, ustvarjajo pa pogoje, da bo podjetje spet lahko delalo, je poudaril.
Tako pravne kot fizične osebe bodo za čas 12 let upravičene do moratorija na odplačevanje posojil.
Minister za delo Luka Mesec je za najbolj prizadete v poplavah napovedal izredno solidarnostno pomoč, ki bi lahko znašala sedemkratnik zdajšnje izredne denarne pomoči, ki za samsko osebo oziroma prvo odraslo osebo v gospodinjstvu znaša 465 evrov, za štiričlansko družino pa približno 1800 evrov.
Državna uprava in stanovanjski skladi ob tem po njegovih besedah zbirajo prazna stanovanja za tiste, ki so v poplavah izgubili streho nad glavo. Vanje bodo nameščeni brezplačno, stroške bo krila država. Starejše od 65 let, ki so v bolnišnici ali sami doma, bi se lahko za čas trajanja sanacije brezplačno nastanilo v domove za starejše.
Do sprememb bi lahko prišlo tudi pri samozaposlenih, in sicer bi bil pogoj za 1200 evrov pomoči med avgustom in koncem decembra medletni upad prometa za 25 odstotkov (in ne mesečni upad za 50 odstotkov, kot je prejšnji teden predvidela vlada).
Vlada, tako Mesec, načrtuje tudi vabila brezposelnim v program javnih del, namenjen sanaciji poplavljenih območij, pri čemer naj bi bila nadomestila višja, ter hitro zaposlovanje tujcev za namen sanacije, tako da bi soglasje Zavoda RS za zaposlovanje dobili že v 10 dneh po prihodu v Slovenijo in bi delo začeli že pred pridobitvijo dovoljenja s strani upravne enote, za kar je rok tri mesece. Začasno bi bile lahko umaknjene tudi omejitve za začasno in občasno delo upokojencev.
O oblikovanju skupnega sklada za financiranje sanacije še prezgodaj govoriti
Obetata se še dva ukrepa s področja invalidov, in sicer solidarnostna pomoč v poplavah prizadetim osebnim asistentom s strani delodajalca ter možnost, da podjetja državne subvencije za zaposlovanje invalidov porabijo za sanacijo škode, je še razkril minister.
V interventni zakon bodo po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanovih Hovnik vključili tudi ukrepe, ki bodo omogočili premeščanje kadra med javnimi zavodi, saj ga ponekod primanjkuje, in usklajevanje glede nenujnih medicinskih prevozov. Prav tako bo vključeval "eno kopico investicijskih gradbenih določil" in odstop od zakona o javnem naročanju.
Glede opozicijskega predloga za ustanovitev državnega podjetja za namen sanacije po zgledu 2TDK pa je ministrica odgovorila, da se bo vlada do tega predloga še opredelila, saj da je zdaj o podjetjih oz. kakršnihkoli organizacijskih oblikah še prezgodaj govoriti. Tudi o oblikovanju skupnega sklada za financiranje sanacije je po njenih besedah še prezgodaj govoriti, saj je najprej treba počakati na oceno škode, ki naj bi bila znana v začetku septembra.
Tehnične pisarne so eden od ukrepov, ki jih je danes opredelila vlada in jih bo vgradila v interventni zakon za pomoč po poplavah. Med njimi so še pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcijo, izredna solidarnostna pomoč in moratorij na posojila. Predlog zakona bodo ministri potrdili prihodnji četrtek in ga po nujnem postopku poslali v DZ.
Interventni zakon je po besedah ministrice za javno upravo potreben za čimprejšnjo sanacijo. Kot je dejala, je ključno, da lahko takoj pomagajo ljudem tam, kjer je to najbolj nujno. V prihodnjih dneh pa bodo oblikovali še ustrezne zakonske norme.
Vlada je danes sprejela tudi sklep o ustanovitvi slovenskega dela skupne projektne skupine Slovenije in Evropske komisije za večjo učinkovitost pri pridobivanju ustreznih finančnih sredstev EU zaradi ujme. Vodja slovenskega dela skupine državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, člani pa so državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir, državni sekretar, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darij Krajčič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, Katja Lautar z ministrstva za finance, direktor Urada RS za okrevanje in odpornost Josip Mihalic in Hermina Golob z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, so še navedli v sporočilu.
