Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner je marca odredil delo na domu, pojasnjujejo na policiji. "Vodje operativnih policijskih enot na policijskih upravah in policijskih postajah so, upoštevajoč potrebe delovnih procesov, delo dolžni organizirati tako, da v okviru možnosti vsaj tretjina javnih uslužbencev posamezne policijske enote, ki so posamezni delovni dan razporejeni na delo, delo opravlja na domu," so potrdili na policiji.
Odrejenih na delo od doma je lahko tudi več zaposlenih, ki so sicer v delovnem času na razpolago, če se pojavijo potrebe. Na policiji dodajajo, da natančnih številk in deleža odsotnih zaradi narave policijskega dela sicer ne morejo pojasnjevati.
Večja vidnost z manj prisotnimi
Prav tako je policija vodjem enot naložila, da so "upoštevajoč potrebe delovnih procesov dolžni delo organizirati tako, da v okviru možnosti vsaj tretjina policistk in policistov koristi stari letni dopust, presežke ur, opravlja delo na domu". Hkrati ko je mogoče, "policista, odrejena v patruljo, opravljata naloge vsak s svojim službenim vozilom, ampak postopke izvajata skupaj. S takim ukrepom se poveča vidnost in prisotnost policistov v lokalni skupnosti, obenem pa zmanjšujemo tveganje prenosa okužbe med zaposlenimi." Kjer to ni možno, delujejo stalne patrulje, dodajajo na policiji.
Pretekli teden sta oba policijska sindikata, sindikat policistov in policijski sindikat, opozorila, da ne podpirata oziroma se ne opredeljujeta do politične pobude notranjega ministrstva, da se vojski podeli izjemna pooblastila, s čimer namerava vlada Janeza Janše še naprej vztrajati pred državnim zborom. Čeprav na odboru za obrambo ta zakonska možnost ni dobila zadostne podpore in naj državni zbor o aktivaciji 37. a člena danes ne bi glasoval, ampak le razpravljal. Je pa uradni govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin tudi napovedal, da to ni bil zadnji poizkus.
Ne bi bilo manj dela za policiste
Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, se je v preteklem tednu srečal z notranjim ministrom Alešem Hojsom. Zapisnik, potrjen s strani kabineta ministra, so objavili tudi na internetni strani sindikata. Dvakrat je v telefonskem pogovoru v petek poudaril, da se v sindikatu do aktivacije 37.a člena zakona o obrambi niso in se ne bodo opredeljevali. "To je strogo in samo politična odločitev," pravi policist. Jasni glede tega so bili tudi v sindikatu policistov. Kristjan Mlekuš je v teh dneh poudaril, da se nikoli niso opredeljevali do vprašanja aktivacije 37.a člena zakona o obrambi. Postopanje notranjega ministra so označili za "poskus zlorabe sindikata v politične namene, kar je ob tako občutljivi temi povsem nedopustno". Sedanje vodstvo policije, ki je nastopilo pozicije s sedanjo vladno ekipo, je podelitev izjemnih pooblastil vojski večkrat podprlo. V pogovoru z ministrom so v policijskem sindikatu pretekli teden opozorili, da tudi dodatna izjemna pooblastila vojski ne bi pomenila manj dela za policiste, saj vojaki vseeno ne bi mogli in smeli izvajati administrativnih postopkov, ki jih je potrebno voditi, če policija obravnava tujca, ki je nedovoljeno prešel mejo.
Pozabljeni pomožni policisti
Na sestanku pri notranjem ministru pretekli teden so predstavniki policijskega sindikata opozorili tudi na že več let neurejen položaj pomožnih policistov, saj zanje še vedno niso primerno zagotovljeni obračuni dodatkov k plači – za nadurno, nedeljsko ali nočno delo ter v ostalih težjih okoliščinah. Prav tako želijo, da se plača pomožnih policistov dvigne iz sedanjega 21. v 24. plačni razred. "Ministru smo izročili predlog amandmaja uredbe, ki bi to uredil. Vlada bi morala amandma zgolj potrditi," je v telefonskem pogovoru pojasnil Rok Cvetko. Med pomožnimi policisti, pravi, so dejansko tudi nekdanji policisti in primerno usposobljen kader, ki lahko policistom na terenu koristno pomaga, če je za to potreba.
Zakonodaja predvideva, da se pomožne policiste in policistke vpokliče, ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov in policistk, ob naravnih in drugih nesrečah, če je huje ogrožena javna varnost, za zavarovanje državne meje ali v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja.
Na policiji so v času, ko je minister Aleš Hojs v parlamentu že predstavljal možnost aktivacije izjemnih pooblastil vojski, napovedovali, da se pripravlja predlog "za sprejem sklepa Vlade RS za vpoklic pomožne policije za daljše obdobje". Sedaj odgovarjajo, da že "ves čas uporabljamo tudi pomožno policijo", ki ima po informacijah, ki so jih posredovali več kot več kot 500 pripadnikov. Lani je bilo na podlagi podatkov v letnem poročilu o delu policije usposobljenih dodatnih 39 pomožnih policistk in policistov.
V torek popoldan, po objavi članka na internetu, smo dobili še dodatne odgovore s policije, kjer pojasnjujejo, da so člani pomožne policije že v prvih treh mesecih letos "opravili polovico dni, ki jih lahko v skladu z zakonom pomožni policist opravi letno". Zato so na policiji vladi že posredovali predlog sklepa, ki bi omogočal daljši vpoklic pomožne policije.
Na policiji tudi poudarjajo, da delo na domu "ne pomeni slabitev kadrovskih resursev policije". Zagotavljajo še, da bodo policisti zadržali vse pravice po zakonu o organiziranosti in delu v policiji tudi glede dela preko polnega delovnega časa in pravice do sorazmerno daljšega počitka po zaključku dela, v kar je deloma posegel superkorona zakon sprejet pretekli teden. (epl, krb)
