Med prioritetne investicije v Slovensko vojsko sodi tudi posodobitev oziroma podaljšanje življenjske dobe helikopterjem Bell 412, ki so v uporabi za izvajanje nujne helikopterske medicinske pomoči (HNMP). Minister iz vrst NSi in predsednik te stranke Matej Tonin je že lani januarja, takrat še kot del opozicije, vlado Marjana Šarca opozarjal, da je obstoječi sistem HNMP, ki v Sloveniji velja že 17 let, slab. V NSi so takrat ocenili, da bi bilo izvajanje helikopterske nujne pomoči z zunanjim oziroma zasebnim helikopterskim prevoznikom za slovenske razmere bolj učinkovito in transparentno.
V Levici bodo Toninu gledali pod prste
Argumenti za omenjene vojaške nakupe še vedno ne prepričajo Levice. "Vlada transportnega letala in helikopterjev ne kupuje za civilne potrebe, ne moremo se pogovarjati o vojaški tehniki, ki bi imela dvonamensko vlogo, torej, da bi lahko servisirala potrebe zaščite in reševanja znotraj države. Gre za specifične vojaške nakupe," je povedal poslanec Miha Kordiš, ki je sodeloval na včerajšnjem zasedanju parlamentarnega odbora za obrambo. Na vprašanje, kako komentira namere ministrstva za posodabljanje flote Bellov, pa je odgovoril: "Vsa tehnika, ki lahko zadovoljuje potrebe državljank in državljanov, potrebe, ki obstajajo in niso namišljene zunanje grožnje, zrasle na glavah Natovih birokratov, so nekaj, kar v Levici vidimo kot smiselno investicijo." Je pa opozoril, da je predvidenih dobrih 30 milijonov evrov zelo majhen delež v 780-milijonskem načrtu.
V Levici se bodo po Kordišu z namenom nadzora nad investicijami še naprej posluževali parlamentarnih orodij, angažirati pa bodo skušali tudi javni pritisk, ki bi omejil "netransparentne in koruptivne ideje".
Na ministrstvu za obrambo pojasnjujejo, da nakupa namenskih helikopterjev ne načrtujejo, je pa predvidena posodobitev flote helikopterjev Bell 412 do leta 2023. "Investicijska dokumentacija je pripravljena, ocena sredstev za posodobitev pa znaša 31,7 milijona evrov," so nam pojasnili. Po naših informacijah so pri Toninu za ureditev HNMP pripravili tudi novo rešitev.
V zadnjem desetletju se je večkrat izkazalo, da Slovenija na področju strateškega vojaškega transporta nima dovolj zmogljivosti
Predlog v medresorskem usklajevanju
"Ministrstvo za zdravje je eden od deležnikov pri ureditvi HNMP in sodeluje pri usklajevanju predloga vladnega gradiva, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo. Dolgoročna rešitev bo znana, ko jo bo obravnavala in potrdila vlada," so nam potrdili na zdravstvenem ministrstvu. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi ministrstvo za obrambo predlagalo, da lahko za namen HNMP zagotovi štiri namenske helikopterje. Ne nove, pač pa obstoječe in posodobljene v ta namen. Ali predlog pozdravlja pristojno zdravstveno ministrstvo Janeza Poklukarja ali pa se bo morda zavzelo za kakšno drugo rešitev, še ni jasno. Vsebine predloga, ki je še v medresorskem usklajevanju, na ministrstvih sicer ne želijo komentirati.
Foto: Borut PODGORŠEK/MORS
Trenutni sistem helikopterske nujne pomoči, ki je v veljavi že vrsto let, sicer tudi stroka vidi kot izhod v sili. Obramboslovka z ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Jelena Juvan pravi: "Imamo vojsko, ki mora družbi, v kateri obstaja, tudi nekaj vrniti, zato je z vidika vzpostavljanja socialnega imperativa vojske to sigurno pozitivno. Je pa dejstvo, da so helikopterske posadke SV zelo obremenjene, predvsem v pomladnem in poletnem času, in HNMP zanje zagotovo predstavlja dodatno obremenitev," komentira Juvanova. Smotrne pa se ji zdijo tudi načrtovane investicije s področja vojaškega transporta. Vlada je namreč aprila spremenila srednjeročni obrambni program Slovenije za obdobje do leta 2023 in zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin nekoliko prilagodila slovenske investicijske prioritete. S predlogom se je včeraj seznanil parlamentarni odbor za obrambo, potrditi pa ga mora še državni zbor. Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Uroša Lampreta so v vrh uvrstili dvoje: taktično transportno letalo in dva transportna helikopterja za podporo specialnih sil.
Foto: Andrej PETELINŠEK
Najprej letalo, nato še dva helikopterja
"Gre za potrebo celotne države, še posebno se je to pokazalo lani ob izbruhu epidemije covida-19, ko je bil letalski transport ena naših glavnih težav pri zagotavljanju zaščitne opreme," je Lampret argumentiral nakup taktičnega transportnega letala. Služilo bo predvsem za premeščanje in redno oskrbo sil Slovenske vojske (SV) in za morebitno nujno evakuacijo z operacij. Kot smo že januarja poročali, se ministrstvo z italijansko vlado dogovarja za nakup taktičnega transportnega letala C-27J Spartan. Koliko bodo za letalo odšteli, še ne razkrivajo, naj bi pa nakup izvedli v obdobju od 2021 do 2023. Do leta 2025 naj bi kupili še dva srednja transportna helikopterja. Investicijska dokumentacija je še v pripravi, so pa na ministrstvu opomnili, da SV že uporablja srednje transportne helikopterje tipa Cougar in je zato "smiselno, da kupimo enak tip helikopterja tudi z vidika usposabljanja, rezervnih delov, vzdrževanja in licenciranja".
Trenutne letalske zmogljivosti
Po pojasnilih Slovenske vojske v sistemu trenutno razpolagajo z naslednjimi zmogljivostmi: letalo Falcon 2000EX, večnamensko letalo Turbolet L-410, devet šolskih bojnih letal Pilatus PC-9M, dve večnamenski letali Pilatus PC-6, deset šolskih letal Zlin, štirje večnamenski helikopterji Cougar AS 532AL, osem večnamenskih helikopterjev Bell 412 in štirje večnamenski helikopterji Bell 206.
Strokovnjakinja s področja obramboslovja Juvanova pravi, da se je v zadnjem desetletju večkrat izkazalo, da Slovenija na področju strateškega vojaškega transporta nima dovolj zmogljivosti: "Vedno, ko smo svoje vojake pošiljali na misije v bolj oddaljene lokacije, na primer Afganistan ali Irak, smo bili v celoti odvisni od zaveznikov oziroma držav, ki proti komercialnemu plačilu zagotavljajo te storitve." Kot primer je izpostavila lanski pripetljaj, ko je bila napadena baza v Iraku in je bilo treba slovenske vojake umakniti z območja, pri čemer se je izkazalo, da četudi bi želeli, naših vojakov ne moremo dovolj hitro evakuirati.