(VOX POPULI) Še naprej črni dnevi za Janševo vlado, podpora najnižja doslej. SMC ni nikjer, Levica pa je prehitela LMŠ

Rok Kajzer Rok Kajzer
19.07.2021 03:00
Podpora vladi ostaja zelo nizka, Levica znova navzgor pod SD in pred LMŠ. Če bi bile zdaj volitve, bi Janša skupaj z NSi uspel zasesti le borih 35 poslanskih mest - v le enem mesecu so izgubili štiri poslanska mesta. Opozicija pa bi, tudi z okrepljeno Levico, obvladovala kar 53 poslancev, s poslancema manjšine 55.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Julijska javnomnenjska raziskava, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, v politično areno ne prinaša bistvenih novosti ali pomembnejših premikov, kljub temu pa za vlado Janeza Janše in njegove partnerje znova prinaša zelo slabe novice. Podpora vladi je še naprej na katastrofalni ravni - negativna ocena je ta mesec celo najvišja doslej in se je ustavila pri skoraj 72 odstotkih.

SDS je sicer zadržala najboljšo pozicijo z nekoliko nižjo podporo, a se je, tako kot pri SMC Zdravka Počivalška in Desusu Ljuba Jasniča, zdaj tudi pri NSi Mateja Tonina začela pot navzdol. 

Robert Balen

Sodelovanje v vladi je že pred meseci na politično pokopališče dokončno poslalo SMC (ki jo raziskava še komaj zaznava), ki ji je z znotrajstrankarskimi pretresi sledil Desus, zdaj odstotke izgublja še NSi. Medtem ko so bili še maja izenačeni z Levico Luke Mesca pri 7,3 odstotka, je danes stanje precej drugačno: NSi je zgrmela na 4,7 odstotka, Levica pa se je vrnila na odstotke iz začetka leta (10,1) in je ta trenutek celo tretja najmočnejša stranka v državi in druga najmočnejša opozicijska stranka - ta mesec so prehiteli celo LMŠ Marjana Šarca

Luka Mesec
Robert Balen

Izgubili štiri poslance

Ob dejstvu, da ministrski kabinet že mesece nima nobene podpore in ugleda v javnosti, da sta dve koalicijski partnerici (ena, Desus, z nejasnim statusom) že zunaj državnega zbora in da tja drsi tudi NSi, premieru slabo kaže tudi na morebitni volitvah. Če bi bile te v nedeljo, bi z NSi uspel zasesti le borih 35 poslanskih mest - v le enem mesecu so izgubili štiri poslanska mesta. Opozicija bi, tudi z okrepljeno Levico, obvladovala kar 53 poslancev, s poslancema manjšine 55.

Zdravko Počivalšek. Še lahko reši stranko? Ima novega svetovalca Miloša Čirića. 
Robert Balen

Če izvzamemo Levico in NSi na strankarski lestvici, zares velikih premikov ni bilo. SMC in Desus životarita pod odstotkom podpore, Socialni demokrati Tanje Fajon so se nekoliko, a nepomembno okrepili, prav tako SAB Alenke Bratušek in LMŠ. Opozicija se je skupaj odstotkovno dvignila predvsem na račun Levice. Zdi se celo, da je od referendumske zmage največ odnesla prav ta stranka. SNS in SLS ostajata nepomembni stranki.

Novakova ostaja na vrhu

Julijsko merjenje politične priljubljenosti politikov ni prineslo večjih presenečenj. Ljudmila Novak je za las ostala na čelu razpredelnice pred aktualnim predsednikom Borutom Pahorjem – oba pa sta ocenjena malenkost slabše kot minuli mesec. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič in Fajonova sta z boljšima ocenama ohranila poziciji pred petouvrščenim Milanom Brglezom. Zoran Janković in Dejan Židan sta ohranila junijski poziciji. Šarec je pridobil eno mesto in je osmi. Splošno razpoloženje volivcev se je odrazilo tudi na tej lestvici - Tonin je padel za štiri mesta in končal na čelu drugega dela razpredelnice, največji skok na razpredelnici pa sta naredila Mesec in Jernej Vrtovec, pri dnu razpredelnice sta končala Počivalšek in Janša.

Kako smo glasovali?

Anketirance smo tokrat povprašali, kako so glasovali na referendumu o zakonu o vodi. Izid se pričakovano sklada z razmerjem, ki se je oblikovalo na referendumsko nedeljo, le da ob izidu za in proti dobimo še informacijo, koliko volivcev na referendum ni odšlo. Nato smo tiste, ki so podprli vladni zakon, vprašali, zakaj so se tako odločili. Velika večina je prepričana, da je bil zakon dober in da bi ščitil vodne vire, le slaba četrtina je za glasovala, ker zaupa vladi. Enako vprašanje smo postavili tudi tistim, ki so bili proti zakonu. Tudi tu se je večina odločila za nasprotovanje, ker je bil po njihovi oceni zakon slab in ni ščitil vodnih virov, skoraj trideset odstotkov pa zato, ker ne zaupa vladi. Odgovori obeh skupin bi lahko nakazovali, da se je večina opredeljevala na podlagi zakonske vsebine, manj pa na podlagi političnih opredelitev, kar deloma ruši vladno tezo, da so bili volivci zavedeni in da je bil referendum politično izkoriščen, hkrati pa tudi tezo iz opozicije, da je šlo v glavnem za protivladni referendum.

Po pričakovanju so med tistimi, ki so glasovali za, prevladovali tisti, ki sicer volijo za SDS (tako izrazite podpore med volivci NSi nikakor ni bilo), med tistimi, ki so bili proti zakonu, pa je bilo največ podpornikov SD, LMŠ in Levice. Zanimivo je, da je bilo med nasprotniki zakona nekoliko več moških kot žensk, in čeprav je bilo nasprotovanje zakonu precej enakomerno razporejeno čez vse starostne skupine, so bili na prvem mestu starejši od 60 let.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta