Rok Kajzer
V tokratnem merjenju javnega mnenja Vox populi, ki ga za Večer, Dnevnik in RTV Slovenija izvaja agencija Ninamedia, velja izpostaviti dvoje - nadaljevanje upadanja podpore vladi in (sicer ne zelo izrazit) skok NSi Mateja Tonina. Ta stranka je preskočila SD Dejana Židana in se uvrstila na tretje mesto med strankami. SD, ki praviloma prepriča desetino vprašanih, je zdrsnila na dobrih sedem odstotkov, vzpon z dobrih petih odstotkov na 7,4 pa je bil dovolj za NSi, da je prehitela drugo najpomembnejšo koalicijsko stranko. To se je v zadnjih dvanajstih mesecih zgodilo le še marca, ko je NSi za 0,1 odstotka prehitela SD. Predtem in zatem sta bili stranki sicer bolj ali manj narazen. Ali gre za trend ali pa le za trenutno razpoloženje v volilnem telesu, bodo pokazale prihodnje meritve; stranki sta se doslej, kot rečeno, že približevali, a se nato tudi oddaljili - NSi praviloma navzdol, SD navzgor.
SDS v upadanju
Več zaskrbljenosti kot v SD pa bi moralo biti v LMŠ, kjer se trend upadanja podpore vladi, katere glavni motor so, nadaljuje. S septembrskih zelo udobnih 60 odstotkov so minuli mesec padli na slabih 50, ta mesec pa na 44,6 odstotka. Še minuli mesec je bilo takšnih, ki vladno delo ocenjujejo kot uspešno, nekoliko več od tistih, ki so menili, da je vlada neuspešna, tokrat pa je slika že spremenjena.
NSi dobro kotira
Pomembnejših sprememb ni niti pri projekciji razdelitve poslanskih sedežev. LMŠ bi s koalicijskima partnericama, SD in Desusom (brez SMC in SAB, ki ju v parlamentu ne bi bilo in sta znova pod enim odstotkom glasov), lahko sama sestavila vlado s 47 glasovi, tudi ta mesec brez pomoči Levice (ki bi imela deset mandatov). Če bi vlado poskušali oblikovati na desnem polu, bi imeli precejšnje težave - SDS in NSi bi skupaj imeli 31 poslancev, skoraj toliko, kot bi jih imela LMŠ sama (32). Ne glede na vse te projekcije pa velja opozoriti, da narašča število neopredeljenih - pretekli mesec jih je bila petina, zdaj jih je že skoraj četrtina.
