Tanja Fajnik Milakovič
"Delam kot prostovoljka, vsak dan, ker zaposlitve samo v dopoldanskem času ne dobim. Popoldne pa ne morem delati. Sem mati samohranilka, brez staršev, sorodnikov in nimam varstva za otroka. Ob denarni socialni pomoči dobivam tudi dodatek za delovno aktivnost. Z njim vsak mesec plačam vrtec in elektriko. Ne vem, kaj bo, če bom ta dodatek izgubila, saj samo denarna socialna pomoč ne zadošča za plačilo najemnine, stroškov in vrtca." To je le ena od mnogih zgodb, tokrat matere o stiski revnih družin, ki so jo prejeli v zavodu Inštitut 8. marec, kjer so zbirali podpise proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Tudi oče za otroka ne plačuje ničesar.
Tudi mnogi zaposleni na robu
"Revne pa niso le družine z brezposelnimi. Mnogi starši se zaposlijo, pa še vedno ne zmorejo pokriti osnovnih stroškov, saj jim dohodek tega ne omogoča. Izjemno težko je tudi tistim staršem, ki opravljajo prekarno delo. Stiske pa so tudi v družinah, v katerih je prisotna bolezen, bodisi pri starših bodisi pri otrocih," pravi predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin.
Socialni transferji naj gredo otroku
"Zaskrbljujoče je, da v Sloveniji 45.000 otrok živi v revnih družinah. Če je revna družina, je reven tudi otrok. Revščina, v kateri živijo otroci, pogosto pusti globoke sledi, zato je nujno zagotoviti vse potrebno za njihov normalni razvoj," je ob mednarodnem dnevu revščine opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Poudarja, da bi ljudje, ki hodijo v službo, morali imeti dostojno delo in zanj prejeti dostojno plačilo, socialni transferji pa bi morali biti namenjeni otroku, ne pa za popravljanje socialnega položaja staršev. Povsem nesprejemljivo se mu zdi, da je plača nekoga, ki hodi v službo, skupaj s socialnimi transferji, ki jih dobi od države, še vedno pod pragom tveganja revščine. "V Sloveniji si tega v letu 2019 ne bi smeli privoščiti," je poudaril.
Otroci razvijejo obrambne mehanizme
In kako revščino doživljajo najmlajši? "Otroci so izjemno dojemljivi, zato je pred njimi težko skriti družinske razmere. Tisti, ki živijo v pomanjkanju, pogosto razvijejo močne obrambne mehanizme za spopadanje z okoliščinami. Njihove stiske se kažejo tudi v slabšem učnem uspehu, motnjah koncentracije, znižani samopodobi in psihosomatskih obolenjih. Otroci iz revnih družin se zaradi občutka sramu pogosto odmaknejo od sovrstnikov, saj so velikokrat tudi žrtve zasmehovanja," opozarjajo pri projektu Veriga dobrih ljudi.
1391 evrov na mesec je prag tveganja revščine za štiričlansko družino z dvema otrokoma.
45.000 mladoletnih otrok ali vsak osmi živi v revni družini.
268.000 Slovencev živi pod pragom revščine.
16,9-odstotna je stopnja tveganja revščine v EU, 13,3-odstotna v Sloveniji.
1,249 milijarde evrov namenja letos Slovenija za socialne transferje.
Češka najbolje, Romunija najslabše
In kam se s statistiko o revščini uvrščamo med evropskimi državami?
Po zadnjih podatkih Eurostata je bila ta stopnja v EU 16,9-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 16,9 odstotka ali približno 85 milijonov ljudi. Najnižjo stopnjo je imela Češka, in sicer 9,6 odstotka, najvišjo pa Romunija, 23,5 odstotka. V Sloveniji je lani z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,3 odstotka ali 268.000 ljudi. Manjše deleže relativno revnih od Slovenije je imelo pet članic, približno enake deleže pa Finska, Danska, Madžarska, Francija, Nizozemska in Avstrija.
Jamstvena shema za otroke
Ministrica za delo Ksenija Klampfer podpira zamisel novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je predlagala uvedbo jamstvene sheme za revne otroke, s katero bi z dodatnimi evropskimi sredstvi vsem otrokom omogočili enak dostop do izobrazbe, zdravstva, zdrave prehrane in ustreznih stanovanjskih pogojev. Na ministrstvu bodo proaktivno sodelovali pri njeni vzpostavitvi.
Sicer pa v Sloveniji zdaj poteka javna razprava o možnosti za vpeljavo univerzalnega otroškega dodatka, delo je začela posebna delovna skupina. "Medtem ko so ga nekatere evropske države že uvedle, lahko pri nas začnemo vsaj razpravo," meni Klampferjeva.
Prvi vtis je po njenih besedah "presenetljivo pozitiven". Tudi spletna anketa je pokazala, da je kar 80 odstotkov sodelujočih za uvedbo takšnega dodatka, medtem ko jih je 20 odstotkov proti. Temeljni cilj pa je ločiti družinsko in socialno politiko, je pojasnila.
