Z več avtocestami v napačno smer

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zmanjšati bi morali izpuste toplogrednih plinov in onesnaževanje okolja. Toda kdaj pa bomo zmanjšali promet?
Andrej Petelinsek

V sredo sem na televiziji ujel del pogovora med voditeljem poročil in gospodom, za katerega ne vem, kako mu je ime, niti tega, s čim se ukvarja. Namreč pritegnilo me je nekaj stavkov.

Na ta kanal sem preklopil sredi pogovora o tem, kako gradimo nova trgovska središča, do katerih je seveda treba nekako priti, se pripeljati, kako je v turizmu vedno več ljudi z avtodomi, prikolicami, kako turizem povečuje količino prometa, podobno v gospodarstvu … In sem prav našpičil ušesa, češ glej, glej, le kaj bo povedal na to temo, končno se je našel kdo, ki bo morda ugotovil, da gre vse skupaj v napačno smer, da se bomo enkrat zadušili v prometu, če ne spremenimo načina funkcioniranja naše družbe.

A me je že v naslednjih stavkih gospod hitro streznil. Rekel je, da bi morali seveda širiti avtoceste, morda zgostiti cestno mrežo in podobno, da moramo omogočati, da ljudje lahko udejanjijo vedno večje potrebe, želje po večji in bolj tekoči mobilnosti in podobno. Kar je seveda rešitev, no, bodimo iskreni, trenutna rešitev, za prometne zastoje, ki si jih povzročamo s svojimi zahtevami po neskončni mobilnosti, kajti če bo promet tudi naprej naraščal, bomo čez leta pred enako težavo, kot jo imamo zdaj. Najbrž je za veliko ljudi v trenutnih razmerah to res življenjska potreba, saj le tako lahko pridejo do delovnega mesta, zdravnika, v kino in na dopust.

Toda dobro vemo, upam, da se tudi resnično zavedamo, kaj nam povzroča ta neskončna mobilnost, množični promet. Vemo, da je eden največjih virov majhnih trdnih delcev v zraku, da je promet kriv za dobršen del izpustov ogljikovega dioksida, da onesnažuje zrak, da poleti ob močnem soncu zaradi izpustov prometa nastaja fotokemični smog, da ne govorimo o hrupu, ki je tihi ubijalec na dolgi rok. Mi pa vse sile usmerjamo v to, da bomo vse te učinke še povečevali - ne pa reševali problemov celostno.

Kdaj se bomo začeli ukvarjati z resničnimi težavami? Zmanjšati bi morali izpuste toplogrednih plinov, zmanjšati bi morali onesnaževanje okolja, torej bi se v tem smislu morali vprašati, kako bomo v prihodnje zmanjšali tudi promet. Pravzaprav bi morali delovati v smeri, da ljudje v vsakdanjem življenju ne bi več potrebovali toliko prevažanja sem in tja in da bi čim več tega opravili z javnimi prevoznimi sredstvi. Kajti če tega ne bomo storili in če se bo promet v prihodnje povečeval, kot se zdaj, bo Slovenija postala mreža cest, vedno težje bo najti območja brez hrupa in onesnaženega zraka, ki ga promet povzroča.

Vsaka cesta, sploh pa avtocesta, razreže pokrajino na manjše dele, zato bi morali biti res previdni z umeščanjem prometnic v okolje. Potem je najbolje, da pozabimo na vzdržno gospodarstvo, na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, na to, koliko onesnaženja nam prinaša promet. Po načelu: kar bo, pa bo!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta