Darja Kocbek
Ministrstvo za finance namerava 1,1 milijarde evrov za financiranje sanacije po poplavah v postavki rezerva proračunov za leti 2024 in 2025 zbrati tako, da se bodo ministrstva odpovedala štirim odstotkom denarja. V praksi to pomeni, da bodo morala črtati ali preložiti izvedbo nekaterih investicij oziroma projektov, ki niso povezani z ujmami.
Na ministrstvu za finance so za Večer pojasnili, da je vlada julija sprejela razrez proračunskih izdatkov po predlagateljih finančnih načrtov za leti 2024 in 2025. Takoj po poplavah v začetku avgusta pa je ministrstvo za finance pozvalo ministrstva kot predlagatelje finančnih načrtov, "da ponovno preučijo in določijo prioritete ter da prvenstveno načrtujejo finančna sredstva za ukrepe, povezane z odpravo katastrofalnih posledic poplav".
"Prav tako smo predlagatelje finančnih načrtov obvestili, da je preseganje višine razreza za spremembe proračuna za leto 2024 in proračuna za leto 2025 dovoljeno samo v primeru zagotavljanja sredstev za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov," pojasnjujejo na ministrstvu. Vse predlagatelje finančnih načrtov so pozvali, da se odpovejo delu denarja v okviru svojega razreza (za 4 odstotke) zato, ker bo treba za odpravo posledic naravnih nesreč zagotoviti dodatna sredstva, ki v razrezu niso bila načrtovana in jih bodo načrtovali v okviru rezerve ministrstva za finance.
Proračunska seja vlade bo zadnje dni septembra, zakonski rok za vložitev predloga proračunskega paketa državnemu zboru je do 1. oktobra. Pripravljeni proračunski dokumenti bodo deloma že upoštevali nekatere stroške odprave posledic poplav v letu 2024, ne pa vseh, ker seveda vsi podatki še ne bodo znani, tudi zakon za odpravo posledic poplav takrat še ne bo sprejet, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. "Zato je zelo verjetno, da bomo šli v začetku naslednjega leta v rebalans, v katerem bomo upoštevali vse odhodke iz naslova odprave posledic poplav," so še povedali.
Postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti je vlada začela konec maja, so spomnili na STA. Skupne odhodke proračuna za leto 2024 je tedaj določila pri nekaj več kot 15,2 milijarde evrov, za leto 2025 pa pri 15,9 milijarde evrov.
Dr. Maks Tajnikar, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, je za Večer pojasnil, da je vsaj za leto 2024 vse bolj jasno, da bo politika visokih obrestnih mer pri Evropski centralni banki (ECB) zmanjševala povpraševanje v evrskem območju, kar pa se bo bolj poznalo v zastoju gospodarske dejavnosti kot pa v zniževanju inflacije. Slednja je namreč preveč zasidrana z dejavniki na strani ponudbe. To še posebno velja za Slovenijo, kjer rast ustavljata polna zaposlenost oziroma pomanjkanje delovne sile in napačno reguliranje energetskega sektorja. "To pa pomeni, da bo denarni bruto domači proizvod (BDP) bolj rasel zaradi inflacije kot zaradi rasti gospodarske dejavnosti. Ker so prihodki državnega proračuna vezani na denarni (in ne realni) BDP, bo sedanja ocena davčnih prihodkov v vseh treh blagajnah za leti 2024 (15,2 milijarde evrov) in 2025 (15,9 milijarde evrov) hitro povožena z višjimi cenami," opozarja Tajnikar. Prihodki državnega proračuna bodo po njegovih besedah v teh letih zagotovo višji od prihodkov v letu 2023 (16,3 milijarde evrov). Prihodke države bodo torej bistveno bolj napihovale cene kot večja gospodarska dejavnost. Zato bodo ta leta tudi leta rebalansov državnega proračuna.
"Od začetka pandemije so se vsi ministri navadili hoditi po denar v proračun. Kot razvajeni otroci gredo po denar k premožnejšim staršem, ne da bi pomislili, od kod jim ta denar. In predsednik vlade mirno reče, da se bomo pač zadolžili, če ne bo dovolj denarja v državni blagajni," opozarja Maks Tajnikar.
Prav v letih 2024 in 2025 bomo po njegovih besedah nekega jutra spoznali, da so se razmere spremenile, da so nas iluzije zavedle in da proračun ne more več biti darežljiv starš vsem, ki si nekaj zaželijo. Pa ne gre le za ponovno uveljavljanje fiskalnih pravil. Obresti na tuji dolg bodo v kratkem narasle na milijardo evrov letno, dostop do dodatne zadolžitve se bo vse bolj zapiral, predvsem pa bomo spoznali, da nekaterih nujnih potez in ukrepov nismo izvedli. "V takih razmerah bomo morali jasno povedati, za katere projekte skrbi proračun in kako bomo izvedli druge projekte, ki naj bi jih ponujala država," pravi profesor Tajnikar.
Fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, je avgustovske poplave označil kot naravno nesrečo, ki pomeni izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava posledic te naravne nesreče, vključno z ustreznimi prilagoditvami, ki bi preprečevale ponovitev podobnih dogodkov v prihodnosti, bo po njegovi oceni zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnega denarja za te namene. Proračunski dokumenti za leti 2024 in 2025 bi morali po mnenju fiskalnega sveta vsebovati ocene škode in ocene učinkov posegov države.
Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da bo po prvih ocenah za sanacijo posledic poplav potrebnih od 6,7 do 7 milijard evrov. Samo na infrastrukturi, ki je v lasti občin, je na podlagi ocen, ki jih je vladi poslalo 123 občin, škode za nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov.
