Vseh pet kandidatov v soboto in vseh šest v ponedeljek je zaslišanja prestalo uspešno, enako je pričakovati danes. Nova vlada naj bi zaprisegla na izredni seji DZ v sredo.
Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so zjutraj ob 9. uri najprej prisluhnili kandidatu za ministra za infrastrukturo Bojanu Kumru, nato pa ob 13. uri še kandidatu za ministra za okolje in prostor Urošu Brežanu.
Ob 9. uri se je pred pristojnim odborom predstavila tudi kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Ob 13. uri je zaslišanje pred člani odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide čakalo kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca.
Zadnji dve zaslišanji sta se začeli ob 17. uri: člani odbora za zdravstvo so prisluhnili kandidatu za ministra za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, člani odbora za kulturo pa kandidatki za ministrico za kulturo Asti Vrečko.
Nova vlada bo imela po načrtih strank bodoče koalicije tri dodatne resorje, vendar namerava zaradi predloga stranke SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi začasno delovati po veljavnem razrezu. Iz kvote Gibanja Svoboda je 11 kandidatov, iz SD štiri in iz Levice dva. Če bo DZ predlaganih 17 kandidatov v sredo potrdil, bodo prisegli še istega dne.
Bešič Loredan: Morda smo na točki, ko ljudje najtežje do zdaj pridejo do zdravnika
Kandidat za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan je pred odborom DZ za zdravstvo (na koncu je specialista ortopedske kirurgije podprlo deset članov odbora, štirje poslanci so bili proti) predstavil člane ekipe na zdravstvenem ministrstvu, ki jo sestavljata tudi dva nekdanja zdravstvena ministra. Predstavil je tudi načrt reorganizacije ministrstva, kjer bodo med drugim uvedli direktorat za zdravstveno nego.
Mesta državnih sekretarjev na ministrstvu za zdravje bodo prevzeli stomatolog in asistent na ljubljanski Medicinski fakulteti Tadej Ostrc, dosedanja predsednica Socialne zbornice Slovenije in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik ter nekdanja strokovna vodja zdravstvene nege v enoti za anesteziologijo in ambulantni center v mariborskem UKC-ju Aleksandra Lah Topolšek. Ostrc bo zadolžen za sekundarno in terciarno raven zdravstva, Božnikova za primarno raven in domove starejših, Lah Topolškova pa za zdravstveno nego.
Spremenili bodo tudi del organizacije ministrstva za zdravje. Rešitve za področje zdravstvene nege, ki se med drugim sooča z vse več odhodi kadra iz zdravstva, bodo iskali v okviru novega direktorata za zdravstveno nego.
V ožji ekipi Bešič Loredana bodo tudi Mirta Koželj, Metka Paragi, Aleš Šabeder, Dorjan Marušič in Erik Brecelj, ki so Bešič Loredanu pomagali pri pisanju programa.
Predsednica sveta stranke Gibanja Svoboda, nekdanja kardiologinja Mirta Koželj, ki je sodelovala pri oblikovanju zdravstvenega dela programa Gibanja Svoboda, bo na zdravstvenem ministrstvu vodila zdravstveni svet.
Nekaj sprememb se obeta tudi v organizacijskih strukturah ministrstva. Kot je bilo razumeti kandidata za zdravstvenega ministra, bodo del nalog in kompetenc direktorata za javno zdravje preseli na NIJZ, ključno vlogo bo opravljal direktorat za zdravstveno varstvo, ki ga bodo še okrepili.
Ukinili bodo direktorata za razvoj in za ekonomiko v zdravstvu in ju nadomestili z uradom za nadzor nabave in kakovost v zdravstvu - zametek načrtovane nove neodvisne agencije za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu. Vršilec dolžnosti vodje urada bo sprva nekdanji zdravstveni minister Šabeder.
Kot je pojasnil Bešič Loredan, bo v letu in pol pripravljeno vse potrebno za vzpostavitev napovedane agencije. Z njo med drugim želijo doseči, da bi predsedniki svetov javnih zdravstvenih zavodov svoje funkcije opravljali profesionalno.
Nekdanji zdravstveni minister Marušič bo vodil novi strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema, katerega naloga bo v dvanajstih mesecih pripraviti vizijo razvoja zdravstvenega sistema.
"Naša ekipa bi rada razbila tabu, da se v zdravstvu nič ne da spremeniti, da je zdravstveni sistem nedotakljiv," pravi kandidat za ministra.
Napovedal je pripravo jasne strategije za spopadanje z morebitnimi novimi valovi epidemije covida-19. Del strategije bo predstavljen junija, v celoti z vsemi "imeni in nosilci" pa bo strategija pripravljena do 15. septembra.
V današnji predstavitvi pred pristojnim odborom DZ je ministrski kandidat poudaril, da bo upravljanje epidemije ob morebitnem novem valu okužb prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na čelu s predstojnikom centra za nalezljive bolezni Mariem Fafanglom. Strokovna skupina za covid-19, ki je v preteklih valovih delovala v okviru ministrstva, bo tako po njegovih besedah delovala v okviru NIJZ. Ob tem bodo na ministrstvu za zdravje oblikovali skupino, ki bo v sodelovanju z NIJZ, primarno, terciarno in sekundarno ravnjo zdravstva ter domovi za starejše skušala zagotoviti dovolj veliko število bolniških postelj za zdravljenje covidnih bolnikov, brez ustavljanja zdravstvenega sistema, kar se je dogajalo v preteklih epidemičnih valovih.
S covidno strategijo bodo po njegovih besedah skušali zagotoviti enakovredno obravnavo vseh pacientov. Ob tem je opozoril, da je zdravstveni sistem izčrpan in se sooča s pomanjkanjem zdravstvenega kadra. "Če bi znova prišlo do zaustavitve zdravstvenega sistema, se vsi zavedamo, da bi to pomenilo konec sistema," je poudaril. Napovedal je tudi, da domovi starejših ne bodo zaprti, če bo mogoče, v primeru novega vala epidemije ne bodo zapirali šol in ustavljali družbe. Ocenil je namreč, da je epidemija covida-19 v dveh letih razkrila vse organizacijske slabosti zdravstvenega sistema, ki je izčrpan, kader je na robu zmogljivosti, izredno stanje je tako na primarnem nivoju kot na urgentnih centrih. "Morda smo na točki, ko ljudje najtežje do zdaj pridejo do zdravstvenih storitev. Ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje tako poslabša, da je nepopravljivo," je dejal.
Med epidemijo je po njegovih besedah prišlo do neenakovredne obravnave bolnikov, saj marsikateri necovidni bolnik ni prišel do zdravstvene oskrbe. Zdravstveno stanje prebivalstva se je tako poslabšalo, kot je naštel, je veliko stisk predvsem v duševnem zdravju, zaradi ustavitve preventivnih programov za otroke in mladostnike je "kup težav", umrljivost je strmo narasla, zaposleni v zdravstvenem sistemu pa so preobremenjeni in izgoreli.
Naštel je nekaj predlaganih rešitev, ki so jih pripravili v vrstah primarnega zdravništva. Po napovedih Bešič Loredana jih bodo na ministrstvu preučili in jih tudi poskušali implementirati v interventnem zakonu. Za zdravstvo bodo namenili dodatnih 500 milijonov evrov v naslednjih 18 mesecih.
Med predlaganimi ukrepi so razglasitev deficitarnih poklicev, povečanje števila glavarinskih količnikov na 2400 ob zagotovitvi dodatnega administrativnega kadra oz. kadra zdravstvene nege, sklenitev koncesij za nedoločen čas, zagotovitev ambulant za bolnike, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, je naštel. Z okrepitvijo primarnega nivoja zdravstva ob tem računajo na razbremenitev sekundarnega nivoja oz. urgentnih centrov, kjer bolniki ob nedostopnosti do družinskih zdravnikov pogosto iščejo zdravniško pomoč.
Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: Kulturi povrniti nekdanji ugled in veljavo
Kandidatka za ministrico za kulturo Asta Vrečko je pred pristojnim odborom DZ med prednostnimi nalogami izpostavila izgradnjo razvojne, sodobne in vključujoče kulturne politike, ureditev področja medijev in samozaposlenih ter okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo.
Kandidatka iz kvote Levice se je uvodoma poklonila v ponedeljek preminulemu zamejskemu pisatelju Borisu Pahorju. Pojasnila je, da področje kulture pozna z različnih zornih kotov - kot kulturna delavka in tudi področje institucionalne kulture. Ker je po njenih besedah področje kulture zaznamovano z odsotnostjo sistematične kulturne politike in strateškega razmisleka, bodo njihove prioritete posvečene še razvoju vzdržnega sistema javnih razpisov, varovanju kulturne dediščine ter sistematični promociji kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni.
Kultura, ki je po njenih besedah že tradicionalno na margini in periferiji političnega spektra, je v zadnjih dveh letih doživela dva silovita pretresa - epidemijo in odnos prejšnje vlade do kulturnega sektorja -, zato prihodnja kulturna politika ministrstva tega področja ne bo še bolj marginalizirala, ampak bo kulturo potisnila nazaj v središče družbe. Kot je poudarila, je kulturi treba "povrniti nekdanji ugled in veljavo".
Usmeritve Levice so po njenih besedah dostojno plačilo za delo, urejene bivanjske in delovne pogoje ter socialno in zdravstveno varnost posameznika, in vse to so tudi osnovna načela, ki bodo vodila njihovo delo na ministrstvu.
Kot pomembno nalogo, ki je pred njimi in ki je zapisana tudi v koalicijskem sporazumu, je izpostavila evalvacijo posledic epidemije, sprejetje programa sanacije ter ukrepov za revitalizacijo kulture in umetnosti. Ob tem je potrebno tudi preoblikovati status samozaposlenih.
Nujna je temeljita revizija političnih odločitev na področju kulture iz obdobja odhajajoče vlade, reforme potrebuje tudi področje kulturne dediščine, kjer se bodo zavzemali za bolj inovativne prakse varovanja kulturne dediščine, ki imajo za cilj širšo vključenost skupnosti v proces ohranjanja in upravljanja.
Posvetili se bodo tudi avdiovizualnemu področju. Kot je poudarila, je celotni verigi na področju filma potrebno zagotoviti stabilne pogoje za delovanje, kar bo tudi ena od njihovih prioritet. Kot prioriteto, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi, pa je izpostavila še vzpostavitev pretrganega dialoga in ureditev področja nevladnega sektorja.
Razvijali bodo področje kulturno-umetnostne vzgoje in spodbujali več kulturnih in umetniških vsebin v medijih, je napovedala. Poleg tega si bo prizadevala za decentralizacijo kulture, spodbujali bodo kulturno izmenjavo z zamejci, italijansko in madžarsko narodno manjšino.
Zavezali se bodo k vzpostavitvi trajnega in vključujočega dialoga med ministrstvom in vsemi v kulturi ter skozenj oblikovali nov nacionalni program za kulturo, ki bo sodoben in stimulativen.
Okrepili bodo področje sofinanciranja kulturnih programov in projektov iz naslova evropskih sredstev in stimulirali trajnostno naravnane programe in investicije.
Po njenih besedah je treba zajeziti prakso političnega kadrovanja na področju kulture in umetnosti. Eden od prvih ukrepov bo umiritev konflikta med nevladnimi organizacijami in ministrstvom ter ureditev situacije s prostori nevladnikov na Metelkovi 6.
Na področju medijev bo prva prioriteta sprejetje nujnih ukrepov za zajezitev političnega podrejanja medijev. V drugem koraku bo sledila temeljita prenova medijska zakonodaje, tako nov zakon o RTV Slovenija kot zakon o medijih, je še povedala kandidatka za ministrico ter z devetimi glasovi za in šestimi proti uspešno prestala predstavitev.
Irena Šinko uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je glasovalo 10 poslancev, štirje so bili proti.
Kmetovanje v Sloveniji mora biti po njenih besedah trajnostno s poudarkom na ekonomski učinkovitosti pridelave, varovanju okolja in socialni vzdržnosti. Na področju gozdarstva je treba povečati dodano vrednost lesa, na področju prehrane pa nadaljevati promocijo slovenske hrane.
"Resor je odvisen od zunanjih dejavnikov, kot so velika nihanja cen, izbruhi bolezni in škodljivcev, neugodni naravni pojavi in vremenske razmere ter vojna v regiji. Naš temeljni cilj mora biti, da zagotovimo bodočim rodovom zdravo okolje in dovolj čistih naravnih resursov, kot sta voda in zemlja, za njihovo preživetje," je dejala v današnji predstavitvi pred člani matičnega odbora DZ.
Hrana mora biti po njenem prepričanju pridelana čimbolj lokalno, varno in na tradicionalen način, oskrba nemotena in z večjo dodano vrednostjo. Pri tem je pomemben učinkovit nadzor nad izvorom. Predelava pa mora biti okolju prijazna, podnebno nevtralna, ohranjati mora biotsko raznovrstnost. Razvijati je treba nove, trajnostne načine kmetovanja in zmanjšati vnos fitofarmacevtskih sredstev. Na zaščitenih površinah pa je treba spodbujati ekološko kmetijstvo, je poudarila.
Kandidatkin cilj je povečati samooskrbo hrane znanega porekla ter čim več te hrane zagotoviti javnim zavodom. Pomembna je po njenih besedah krepitev pravičnega partnerskega sodelovanja med deležniki, pri čemer je treba poskrbeti za povečanje dodane vrednosti zlasti pri primarnih proizvajalcih. Povečala bi rada prodajo neposredno na kmetijskih gospodarstvih ter poskrbela za socialno vzdržnost. Pri tem je omenila krepitev podeželja in dvig ugleda kmetov. Za to bo treba pripraviti nacionalni program samooskrbe s hrano in določiti cilje, je podčrtala.
Za dosego naštetega pa se bosta morala po njenem prepričanju zgoditi generacijski preboj in znižanje povprečne starosti nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki je sedaj pri 62 letih. "To bomo dosegli, če bomo izvajali že sprejeti akcijski načrt," je ocenila. Ob tem bo treba poskrbeti za primeren obseg kmetijskih zemljišč, ki se je med letoma 1991 in 2021 zmanjšal za 14 odstotkov, in njihov proizvodni potencial, pri čemer so pomembne naložbe v infrastrukturo. Poenostaviti bo treba tudi postopke opredeljevanja novih zemljišč z usmeritvijo v pridelavo hrane.
Kmetijstvo bo treba prilagoditi podnebnim spremembam ter poskrbeti za dobrobit živali. "Treba bo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in prilagajati kmetijstvo: investirati v nakupe rastlinjakov, nove tehnologije, pridelovalcem pomagati z namakanjem, protitočnimi mrežami in zavarovanji," je naštela ter izpostavila, da se bomo morali kot država opredeliti do protitočne obrambe. Za dobro počutje živali v času vzreje pa bo treba poskrbeti za dobre pravne podlage.
"Če želimo doseči napredek tega resorja, bo treba okrepiti sodelovanje med institucijami ter med vsemi akterji s področja izobraževanja, stroke in civilne družbe," je menila kandidatka za ministrico. Sodelovanje bo moralo potekati v vertikalni in horizontalni smeri in med različnimi sektorji, pri čemer bo treba vzpostaviti ustrezne delovne skupine in njihove usmeritev oblikovati v ukrepe.
Za višjo dodano vrednost lesa bo treba posodobiti akcijski načrt
Na področju gozdarstva si bo prizadevala, da gozdovi ostanejo odprti, "ustrezno pa bo treba sankcionirati tiste, ki delajo škodo". Pri gozdovih v zasebni lasti je težava razdrobljena lastniška struktura, treba bo povečati delež državnih gozdov. Prizadevanja za povečanje dodane vrednosti so po njenem ostala na papirju, zato bo nujen učinkovit in ustrezen nadzor nad prometom gozdnih asortimentov. Za višjo dodano vrednost lesa bo treba posodobiti akcijski načrt.
Na področju divjadi in lovstva je treba skrb nameniti hitrim in učinkovitim postopkom za povrnitev škode. "Pomembni so vzdržno sobivanje, načrtno upravljanje divjadi in zveri ter hitro izplačane odškodnin," je dejala. Področje čebelarstva je po njenem mnenju v zadnjem času doseglo velik napredek, delo bo treba nadaljevati ter spodbujati mlade za to panogo in kmete k zasaditvi čim večjega deleža medovitih rastlin. Pri ribištvu bo treba zagotavljati pomoč na področju oviranega ribolova.
Pri prehrani pa je treba po njenem prepričanju nadaljevati sheme kakovosti, povečati promocijo slovenske hrane ter oblikovati načrt za manj izgub in manj odpadne hrane. Povečati je treba dobavo lokalno pridelane hrane predvsem javnim zavodom, je še dejala in dodala, da bo vse to možno izvesti le z ustreznimi pravnimi podlagami in dobrim sodelovanjem.
Kandidat za ministra za infrastrukturo Bojan Kumer uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ
Kandidat za ministra za infrastrukturo Bojan Kumer je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslancev, pet jih je bilo proti.
Zeleni prehod mora biti po njegovem mnenju ključno vodilo tako na področju infrastrukture kot energetike. V predstavitvi na matičnem odboru je med drugim podčrtal potrebo po nadaljnji nadgradnji železnic in vlaganju v obnovljive vire energije. Predstavil je tudi ukrepe za blažitev energetske draginje.
Kumer, ki ga za infrastrukturnega ministra v vladi Robert Goloba predlaga Gibanje Svoboda, je v predstavitvi pred člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor dejal, da mora biti v središču izzivov, ki čakajo ministrstvo, zelena agenda. "Resnično verjamem, da je prihodnost zelenega prehoda v trajnostnem pristopu na področju mobilnosti, blaga in storitev," je izpostavil.
Za gospodarski razvoj in blaginjo so po njegovih besedah nujne dobre prometne infrastrukturne povezave, kar se je v preteklosti že večkrat pokazalo, prav tako je dobra železniška infrastruktura potrebna za spodbujanje preusmeritve prometa, blaga in mobilnosti prebivalstva na železnice, kar bi vodilo v postopno zmanjšanje osebnega cestnega prometa v središčih mest.
"Spodbuditi in ojačati želim vse gradnje, ki so v teku, vse obnove in nadgradnje javne železniške infrastrukture. Povečati želimo povezljivost železniškega omrežja do sosednjih držav, med velikimi mesti in med različnimi gospodarskimi sektorji," je dodal.
Po Kumrovih besedah je trenutno v teku prvi investicijski cikel v železniškem prometu, v njegovem mandatu pa bo ključen drugi. V tem želi prihodnja vlada nasloviti krajše potovalne čase potniških vlakov, zagotoviti taktni promet in narediti natančno analizo pozitivnih učinkov na podnebje.
Kumer je izpostavil tudi digitalizacijo v prometnih tokovih. "Ne toliko oddaljena vizija so gradnje železniških postaj prihodnosti, ki bi dejansko združile štiri lastnosti, ki so v trendu - integracijo voznih redov, fizično integracijo, informacijsko integracijo in integracijo tarif in vozovnic," je pojasnil.
Med posamičnimi večjimi projekti je izpostavil gradnjo nove osrednje železniške postaje v Ljubljani, dotaknil se je tudi drugega tira. "Delal bom na tem, da se dela nadaljujejo in se investicija izvaja v roku in okvirjih, v katerih je bila zastavljena," je gledal glede slednjega.
Na področju energetike namerava velik poudarek dati na energetsko učinkovitost
Na področju cestne in prometne infrastrukture bo poudarek na prometni varnosti in trajnosti - dveh ciljih, ki gresta po njegovih besedah z roko v roki. "Naša prioriteta bo gradnja kolesarskih stez, rumenih pasov za javni potniški promet, zagotovitev ustrezne ravni obnavljanja," je napovedal.
Pospešiti želijo tudi investicije, zlasti tiste, ki so že v pripravi. Med konkretnimi naložbami je med drugim izpostavil novogradnjo Hotemaže-Britof, obvoznico Hrpelje-Kozina, obvoznico Železniki, južno blejsko razbremenilno cesto in prvo etapo mariborske obvoznice.
Na področju energetike namerava Kumer kot minister velik poudarek dati na energetsko učinkovitost. "Vsaka kilovatna ura, ki je ne porabiš, je najcenejša," je dejal.
Trije stebri, na katerih bo temeljila energetska politika, bodo spodbuditev investicij v obnovljive vire energije, blažitev energetske draginje ter ureditev zdravih temeljev za pravičen prehod iz fosilnih energentov na obnovljive vire energije.
Za pospeševanje investicij v obnovljive vire energije bo vladi kot sredstvo po Kumrovih napovedih služil poseben zakon, ki bo favoriziral umeščanje obnovljivih virov v prostor tam, kjer je to mogoče.
Potencial vidi pri samooskrbi, pri skupnostni samooskrbi, želi spodbuditi tudi agrovoltaiko ter dati možnosti kmetijskemu sektorju, da se samooskrbuje.
Energetsko draginjo nameravajo na ministrstvu v njegovem mandatu blažiti skozi ciljno naravnane ukrepe. Pomagati nameravajo tistim posameznikom, ki so zaradi socialnega statusa najbolj prizadeti in tistim podjetjem, ki odgovorno prispevajo k razvoju. Po potrebi bodo regulirali cene za vse ranljive odjemalce, pomagati kmetom, in targetirano pomagati gospodarstvu. Omenil je tudi ureditev zasilne oskrbe na področju plina.
Prihodnja vlada namerava, kot je še dodal, posodobiti nacionalni energetski podnebni načrt in prenoviti energetsko zakonodajo.
Na področju pravičnega prehoda pri opustitvi rabe premoga novo vlado čaka priprava zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje skladno s sprejeto strategijo. Zakon bo po njegovih napovedih pripravljen v dialogu s socialnim partnerji in lokalno skupnostjo.
Nova vlada namerava sicer resor infrastrukturnega ministrstva razdeliti na dva, na ministrstvo za infrastrukturo ter na ministrstvo za podnebje in energijo. Po delitvi bo Kumer vodil slednjega, ministrstvo za infrastrukturo pa bo predvidoma prevzela Alenka Bratušek, ki je resor vodila že v času vlade Marjana Šarca.
Predstavitev kandidata za ministra za okolje in prostor Uroš Brežan prejela podporo pristojnega odbora DZ
Kandidat za ministra za okolje in prostor Uroš Brežan je prejel podporo odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet članov odbora, proti takemu sklepu so bili štirje.
Med drugim je napovedal novelo nedavno sprejetega novega zakona o varstvu okolja, večjo samozadostnost pri ravnanju z odpadki, sprejem podnebnega zakona ter strateški načrt za reševanje stanovanjske problematike.
Brežan je kot dolgoletni župan Občine Tolmin med drugim izpostavil lastnosti, kot so "vztrajnost, hribovska - ali v mojem primeru puntarska - upornost in sodelovanje".
"Sodelovanje s civilno družbo in njeno vključevanje v proces odločanja sta zagotovo temelj za uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev v prostoru in okolju," je navedel. Izpostavil je pomen doseganja širokega družbenega konsenza, pa tudi vloge občin na številnih področjih okoljskega in prostorskega resorja.
Brežan si bo prizadeval za to, da bodo vsi predpisi temeljili na ustreznih znanstvenih ter strokovnih podlagah. Sodelovati želi z domačimi strokovnjaki, mnogi od teh so zaposleni tudi na ministrstvu za okolje in prostor, je menil.
Na vsebinskih področjih je Brežan med drugim podčrtal pomen varovanja okolja in ohranjanja narave. "Novelirali bomo zakon o ohranjanju narave," je napovedal. Je za vzpostavitev naravovarstvenega informacijskega sistema, sistematično sanacijo degradiranih območij ter za spremembe pri izvajanju nadzora nad škodljivimi izpusti. Izpostavil je primer Salonita Anhovo in dejal, da je "kredibilnost meritev eden glavnih problemov".
Zavzemal se bo za pospešitev krožnega gospodarstva, Slovenija ima po njegovi oceni tudi vse možnosti za "hiter, stroškovno učinkovit in trajnostni zeleni prehod". Bo pa za to morala izkoristiti vse domače vire, znanje in tehnologijo.
"Za odpadke, ki jih sami proizvajamo, moramo tudi sami poskrbeti," je nadaljeval Brežan. Ob doslednem zasledovanju hierarhije ravnanja z odpadki s preprečevanjem nastajanja, ponovno uporabo in recikliranjem v ospredju, je dodal "možnosti, da se odpadke v omejenem obsegu energijsko predela v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in s predhodnim sortiranjem". Pri sosežigu je obljubil upoštevanje najvišjih okoljskih standardov.
Na področju ravnanja z odpadki je Brežan napovedal še učinkovito ravnanje z blatom s komunalnih čistilnih naprav, vsaj delno izrabo fosforja, podpira strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. "Uvedli bomo kavcijski sistem za embalažo pijač in preučili možnost uvedbe kavcijskega sistema tudi za ostale vrste odpadkov," je dejal.
V gradbeni politiki med drugim izpostavil povezovanje inštitucij
Na področju voda je med drugim izpostavil določitev vodovarstvenih območij, za ureditev tega področja pa so potrebne sistemske spremembe. Koalicija se je zavezala dokončno implementirati pravico do pitne vode, Brežan je izpostavil tudi pomen novega vira pitne vode za Obalo in Kras, pri čemer konkretne rešitve ni navedel.
Pohvalil je delo dosedanje vlade pri načrtu za okrevanje in odpornost in rabi sredstev evropske kohezijske politike. "Na področju voda imamo v načrtu razvojnih programov predvidenih 310 milijonov evrov za investicije v poplavno varnost in izboljšanje vodne infrastrukture," je spomnil. Pravi se mu zdi tudi začrtan partnerski pristop z občinami. Ključen izziv je upravne postopke izvesti do konca leta 2023, investicije pa do konca leta 2025. "To bo težka naloga," je priznal.
Predvidenih je tudi 418 milijonov evrov kohezijskih sredstev za namene, ki jih pokriva ministrstvo za okolje in prostor - tu je vključena pitna voda, poplavna varnost in odvajanje in čiščenje poplavnih voda. "To je eden od izzivov, s katerimi se bomo na ministrstvu za okolje in prostor resno spoprijeli," je dejal.
Največji razvojni izziv so po besedah Brežana podnebne spremembe. Na tem področju je med drugim napovedal sprejem podnebnega zakona ter kadrovsko in finančno okrepitev institucij, kot je Eko sklad. Obljublja tudi novelacijo programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe ter krepitev možnosti rabe zemljišč za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
Prostorska politika mora ponovno postati suverena javna politika, ki daje prednost javnim in skupnim interesom pred zasebnimi in javnimi, je dejal Brežan. Kot prioritetno vidi umeščanje javne infrastrukture in obnovljivih virov energije v prostor.
V gradbeni politiki je kandidat med drugim izpostavil povezovanje inštitucij. "Urejanja prostora - od načrtovanja, graditve in rabe - mora postati bolj razumljivo čim širšemu krogu skupnosti," je prepričan. Zavzel se je tudi za pospeševanje revitalizacije zemljišč in ponovne rabe že pozidanih in degradiranih območij.
Pri stanovanjski politiki je obljubil sprejem in implementacijo strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. To delo je v veliki meri že končano, nadgraditi pa ga bo treba z akcijskim načrtom.
Brežan je izpostavil še celovit strateški načrt za reševanje stanovanjske krize, ki temelji na gradnji in obnovi javnih najemnih stanovanj. "Izdelali bomo celovit načrt za prenovo stanovanjskega fonda, okrepili delovanje Stanovanjskega sklada RS ter podprli druge alternativne modele financiranja, ki bodo osnova za zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030," je dejal. Med nalogami je tudi digitalizacija oz. ureditev katastrskih evidenc, kar bi omogočilo tudi pravičen nepremičninski davek.
Predstavitev ministrskega kandidata za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesca na odboru DZ ocenjena kot ustrezna
Kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo deset poslancev, proti so bili štirje.
Mesec je v svoji današnji predstavitvi pred odborom DZ za delo poudaril, da se bo zavzemal za blaginjo za vse, ne le za peščico. Poudarek bo na boju proti revščini in prekarnosti, prav tako pa želi debirokratizirati postopke na socialnem področju.
Naša socialna država in socialna ureditev se krhata, revščina je pereča med prejemniki socialne pomoči, invalidi, upokojenci in prekarci. Slednji nimajo nobenih delavskih pravic, je dejal Mesec. V prekarnih razmerjih dela med 150.000 in 170.000 ljudi, dobršen del del pa jih prejema manj od minimalne plače, je opozoril. Dodal je, da so določene pravice samo na papirju, ker je socialna država zbirokratizirana. "To bodo osnovna področja dela ministrstva," je napovedal.
Glede izziva draginje, ki se kaže jeseni, bo treba po njegovem mnenju poskrbeti, da se bodo zvišale vsaj najnižje pokojnine, socialni prejemki in minimalne plače.
Pri boju s prekarnostjo je kot prvi ukrep napovedal okrepitev delovne inšpekcije. Poleg tega bi moral delodajalec tistega, ki dela samo zanj, zaposliti. Za ljudi v prekarnih razmerjih pa želi olajšali pridobitev nadomestil.
Glede pokojnin je izpostavil, da si bodo na ministrstvu prizadevali, da bo pokojnina za polno delovno dobo znašala vsaj 700 evrov neto. Minimalno plačo pa bi dvignili vsaj na 800 evrov, kar piše tudi v koalicijski pogodbi.
Naročili bodo ponovni izračun življenjskih stroškov, na tej podlagi pa bodo določali različne prejemke. Minimalna plača mora biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, je poudaril.
Oživili bodo socialni dialog in omogočili 30-urni delavnik, saj so te prakse v Evropi že zaživele.
Na socialnem področju je napovedal, da bodo centre za socialno delo reorganizirali, tako da bodo socialni delavci lahko več na terenu. Na področju družine pa je kot imperativ poudaril enake možnosti. Vsi otroci morajo imeti po njegovih besedah enake možnosti za razvoj svojih potencialov. Kot eden od največjih problemov pa vidi nizke preživnine, kar bo treba urediti, meni.
Postavili bodo še dva temelja socialne države, in sicer stanovanja in dolgotrajna oskrba. Do leta 2030 naj bi zagotovili vsaj 20.000 javnih najemnih stanovanj. Na področju dolgotrajne oskrbe pa želijo postaviti nov koncept te oskrbe, ki bo zunajinstitucionalna. Dom za starejše občane mora biti zadnja opcija, pred tem pa je treba poskrbeti za solidarnostno oskrbo, denimo za pomoč in oskrbo na domu.
Mesec bo sicer po tem, ko bo ustanovljeno novo ministrstvo za solidarno prihodnost, postal minister na tem ministrstvu, kandidat za vodenje ministrstva za delo pa je Simon Maljevac.
