Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki so ga volivci potrdili tudi na novembrskem referendumu, je danes začel veljati.
Z dnem uveljavitve novele zakona je prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta javnega zavoda, ki šteje okoli 2000 zaposlenih, generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu ter direktorjema radia in televizije Mirku Štularju in Urošu Urbaniji. Programski in nadzorni svet RTVS bosta nadaljevala delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, Grah Whatmough pa bo opravljal funkcijo do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti.
Kot je znano, je Andrej Grah Whatmough, zoper katerega je skupina programskih svetnikov vložila pobudo za razrešitev, že od prvega decembra odsoten. Zakaj je odsoten in kdaj bi se lahko vrnil na delovno mesto, uradno še vedno ni znano. Zato smo se vnovič obrnili na javni servis.
"V odgovor na vaša vprašanja sporočamo, da javni zavod tudi v času odsotnosti generalnega direktorja deluje zakonito in nemoteno. Generalnega direktorja v času njegove odsotnosti nadomešča strokovna direktorica za področje financ Anica Žgajnar, razen za zastopanje pred organi zavoda, kjer ga nadomešča Uroš Urbanija," so nam s Kolodvorske odgovorili na vprašanja, ali je generalni direktor Andrej Grah Whatmough še vedno službeno odsoten, do kdaj bo še odsoten, zakaj je generalni direktor toliko časa že odsoten in ali bo sporočil javnosti in zaposlenim, zakaj že toliko časa ne vodi RTV Slovenija.
Gregorčič: Lahko bi nastale nepopravljive posledice
Prvopodpisani pod pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS Peter Gregorčič je pojasnil, da so ustavno sodišče pozvali, naj zadrži izvajanje novele, ki je v veljavo stopila z današnjim dnem. Če tega ne bo storilo, bi se lahko zgodilo, da bi lahko imela takšna odločitev po mnenju pobudnikov ne zgolj težko popravljive, ampak povsem nepopravljive posledice.
Povedal je, da novela zakona prekinja mandate pobudnikov in strukture, v katerih so delovali. "Če ustavno sodišče tega ne bi zadržalo, bi pa kasneje ugotovilo, da je zakon protiustaven, nam ne bi moglo več vrniti mandatov, ker organi, v katerih smo do zdaj sodelovali, ob uveljavitvi zakona ne bi več obstajali," je dodal. Ustavnemu sodišču so tudi predlagali absolutno prednostno obravnavo te pobude. Ob predstavitvi pobude je sodeloval tudi njen avtor Matej Avbelj, ki je dejal, da zakon krši več členov ustave. Po njegovem mnenju so kršeni 39. člen o svobodi izražanja, 23. člen o pravicah do sodnega varstva, 44. člen o pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, tretji odstavek 49. člena o pravici do svobode dela, 27. člen o domnevni nedolžnosti, 1. člen o načelu demokratičnosti, 2. člen o načelu pravne države, 3. člen o delitvi oblasti, 14. člen o enakopravnosti, 89. člen o zakonodajnih postopkih in 154. člen o uveljavitvi zakona.
Kot je znano, je bil Gregorčič poleg Graha Whatmougha in Toma Zalaznika, predsednika Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije, kot fizična oseba tudi organizator kampanje proti uveljavitvi zakona. Ob tem velja spomniti, da sta Grah Whatmough in Zalaznik nedavno podpisala tudi sporen aneks h kolektivni pogodbi javnega zavoda, ki predvideva visoke odpravnine za tiste, ki bodo izgubili službo oziroma bodo premeščeni na predhodno delovno mesto.
Odzvala se bo tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Ob 15. uri bo dala izjavo za medije glede vložitve pobude za začetek postopka o oceni ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Novi svet zavoda, ki bo nasledil dozdajšnji programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod depolitizira, je novela predvidela, da nobenega člana sveta ne bosta imenovala niti državni zbor niti vlada. Šest članov sveta bodo iz svojih vrst izbrali zaposleni, ostalih enajst pa italijanska in madžarska manjšina, predsednik republike na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, nacionalni svet za kulturo, olimpijski komite, informacijski pooblaščenec, svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij.
Predsednika uprave bo v skladu z novelo imenoval svet na podlagi javnega razpisa, dva člana uprave bo svet imenoval na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa bodo izvolili zaposleni na zavodu.
Kaj pravita Miro Cerar in Barbara Rajgelj?
Nekdanji premier in ustavni pravnik Miro Cerar je nedavno v Večeru opozoril, da je iz ustavnopravnega vidika lahko sporno, če se zelo radikalne posege v delovanje medijev ureja po nujnem postopku in brez širše demokratične razprave. Drugi možni sporni vidik pa vidi v tem, da zakon, ki ga je sprejela politika oziroma poslanci, neposredno ukinja dva sedanja ključna organa RTV Slovenija, pri čemer predvideva izredno kratko prehodno obdobje za formiranje novih organov javnega zavoda.
Pravnica in članica Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj je prav tako za Večer pojasnila, da se zakon med drugim lahko sprejme po nujnem postopku, če gre za preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države. Zakonski poseg v trajanje mandatov po njenih besedah ni prepovedan, razen če se v posameznikov pravni položaj posega brez utemeljenega javnega interesa. Ob tem je dodala, da je takšen način prenehanja mandatov uporabljen tudi v prehodnih določbah drugih zakonov, ki spreminjajo upravljanje javnopravnih oseb, saj sicer spremembe upravljanja sploh ne bi bile mogoče.