Blaž Petkovič
Marsikoga je presenetila odločitev, ki so jo danes posredovali s Kolodvorske. Z Radiotelevizije Slovenija so namreč sporočili, da so na podlagi dejstev in dokazil ugotovili, da je stranka Naša dežela, ki jo vodi Aleksandra Pivec, izkazala izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa parlamentarne stranke, in sicer na podlagi nasledstva kot del stranke DeSUS. "Skladno z navedenim bo stranka v volilnih soočenjih 2022 na RTV Slovenija obravnavana kot parlamentarna stranka," so še sporočili z javnega servisa. Da bo s takšno odločitvijo javne radiotelevizije stranka Naša dežela, ki jo javnomnenjske raziskave slabo zaznavajo, pridobila na prepoznavnosti pred volitvami in tudi kakšen glas več, ni dvoma. Kot je znano, podobnega statusa ni pridobila stranka Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob in ki naj bi bila glavna izzivalka stranke SDS na tokratnih volitvah.
Da bi lahko šlo za neenakopraven položaj med strankami, kaže tudi načrt predvajanja volilnih soočenj, ki so ga pripravili na Kolodvorski. Spomnimo, uredništvo informativnih oddaj na prvem programu Televizije Slovenija bo do 24. aprila pripravilo 14 soočenj, v desetih oddajah se bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank, v štirih pa predstavniki neparlamentarnih, ki se bodo predstavili ob slabšem gledanem terminu ob 17. uri.
"Naša dežela stranka dr. Aleksandre Pivec na prejšnjih evropskih ali parlamentarnih volitvah ni bila izvoljena v državni parlament ali Evropski parlament, zato Naša dežela stranke dr. Aleksandre Pivec samo po tem merilu ne moremo šteti za parlamentarno stranko," sprva ugotavljajo na Kolodvorski. Potem pa dodajajo: "RTV Slovenija je nato prijavo Naša dežela stranke dr. Aleksandre Pivec vrednotila z vidika drugega merila. Naša dežela stranke dr. Aleksandre Pivec namreč zatrjuje in izkazuje obstoj pravnega nasledstva in tudi druge povezovalne okoliščine, ki po njenem mnenju izkazujejo, da gre za v očitni meri za nasledstvo dela stranke DeSUS. Na tak zaključek, poleg navedb v sami prijavi, napotujejo tudi splošno znana dejstva, saj je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da sta poslanca Branko Simonovič in Ivan Hršak kandidirala na prejšnjih parlamentarnih volitvah na isti listi kot Aleksandra Pivec in drugi člani, ki so iz stranke DeSUS prestopili v stranko Naša dežela. Na podlagi zgoraj navedenih pravnih virov je tako RTV Slovenija preliminarno ugotovila, da Naša dežela stranke dr. Aleksandre Pivec izpolnjuje pogoje za priznanje za parlamentarno stranko, in sicer na podlagi nasledstva kot del stranke DeSUS."
Ob tem še ugotavljajo, da je stranka Aleksandre Pivec k prijavi priložila pristopne izjave treh poslancev državnega zbora, in sicer Ivana Hršaka, Mateje Udovč in Branka Simonoviča, in izjave vseh treh poslancev, da v državnem zboru predstavljajo stranko Naša dežela. "Stranka je v prijavi zatrjevala in izkazala, da je naslednica dela stranke DeSUS."
Spomnimo, v stranki Gibanje Svoboda na tokratnih volitvah kandidirata dva poslanca, in sicer Janja Sluga in Jurij Lep.
Nataša Pirc Musar: "Tega si generalni direktor ne bi smel privoščiti"
Pravnica Nataša Pirc Musar pravi, da je razlaga, da gre za pravno nasledstvo, "pravnika nevredna argumentacija". Pravno nasledstvo v pravu pomeni, da je nekdo nasledi pravno entiteto, ki je ukinjena, ki je ni več, pravni naslednik pa prevzame obveznosti, pravice, dolžnosti, vse, je pojasnila Pirc Musarjeva. "Tega v tem primeru ni, Aleksandra Pivec je izstopila iz stranke DeSUS in ustanovila svojo stranko," je pojasnila.
Če pa govorimo o primeru Bratuškove, bi bilo po njenem mnenju treba pogledati, kdo so trenutni poslanci, ki zastopajo barve tudi novih strank. "In ta kriterij bi bil po mojem mnenju edini pravilen, kar pomeni, da parlamentarni stranki postaneta tako stranki Aleksandre Pivec kot stranka Roberta Goloba," meni Pirc Musarjeva. Po njenem mnenju pri tako pomembnem dogodku, kot so volitve, ni mesta za diskriminacijo.
Pirc Musarjeva je še dodala, da je bila to samovoljna odločitev generalnega direktorja RTVS, hkrati pa tudi "izrazito politična in diskriminatorna". "Tega si generalni direktor ne bi smel privoščiti," je še dodala. (STA)
RTV Slovenija je v okviru obravnave vloge preverila tudi prakso dopustne širine razlage priznavanja statusa "parlamentarne" stranke s strani RTV Slovenija v preteklih predvolilnih obdobjih v primeru strank s podobnim dejanskim in pravnim stanjem. "Pri tem je ugotovila, da je bil v predvolilnem času leta 2014 stranki 'Stranka Alenke Bratušek' priznan status parlamentarne stranke, in sicer kot naslednice dela Pozitivne Slovenije, čeprav je stranka Pozitivna Slovenija obstajala še naprej. Na volilnih soočenjih leta 2014 je bil tudi stranki Pozitivna Slovenija priznan status parlamentarne stranke. (...) Primerjava obeh primerov kaže, da so z vidika zatrjevanega in izkazanega nasledstva dela stranke vse relevantne okoliščine skorajda identične," so med drugim zapisali na Kolodvorski, a ob tem zamolčali eno pomembno okoliščino, ki so jo zdaj izpostavili v stranki SAB: "Očitno je RTV Slovenija spregledala, da je imela stranka Zavezništvo leta 2014 poslansko skupino z 10 poslanci in je bila dejansko zastopana v DZ. Se pravi, bili smo parlamentarna stranka. Kot vemo, Naša dežela nima ne poslanske skupine, niti kandidature ni vložila s podpisi 3 poslancev."
Ob tem pa je zanimivo, da je pravna služba RTV Slovenija oziroma tamkajšnja strokovna direktorica za področje prava pred takšno odločitvijo dala povsem drugačno mnenje glede obravnave stranke Naša dežela. Na podlagi kriterijev, pri čemer so izpostavili tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, so namreč podali odgovore glede konkretnih zahtev političnih strank in ugotovili, da stranke Naša dežela ni mogoče šteti za parlamentarno stranko. Podobno so ugotovili za stranko Gibanje Svoboda, medtem ko so za gibanje Povežimo Slovenijo zapisali, da izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa parlamentarne stranke. "Ustanovitev nove stranke, pa čeprav jo ustanovi del članstva (vključno s poslanci), pa nima pravne kontinuitete s stranko, v kateri so ti člani prej bili. Gre namreč za povsem novo stranko," lahko med drugim preberemo v mnenju.
Na vodstvo javnega zavoda smo zato naslovili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, zakaj je prišlo do spremembe pri obravnavi stranke Naša dežela, kdo je na koncu sprejel odločitev, da stranka Naša dežela vendarle spada med parlamentarne stranke, in zakaj niso upoštevali pravnega mnenja, ki ga je pripravila pravna služba.
"Pravna pisarna RTV Slovenija je na prošnjo odgovornih urednikov informativnih programov RTV Slovenija minuli četrtek pripravila kratko mnenje glede statusa treh strank oziroma predvolilnih koalicij Gibanje Svoboda, Naša dežela stranke dr. Aleksandre Pivec in Povežimo Slovenijo v volilnih soočenjih 2022. V njem je zavzela stališče, da se Gibanje Svoboda in Naša dežela stranko dr. Aleksandre Pivec obravnavata kot neparlamentarni stranki, koalicijo Povežimo Slovenijo pa kot parlamentarno. Na podlagi dejstva, da stranki Gibanje Svoboda in Naša dežela stranka dr. Aleksandre Pivec nista bili povabljeni na prvo televizijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank, sta obe stranki podali pritožbi v skladu z objavljenimi pravili RTV Slovenija. V skladu s pravili je treba o pritožbi odločiti v roku enega delovnega dne, pri tem pa se vrednotijo vse navedbe in dokazila upravičenih predlagateljev. Naša dežela stranka dr. Aleksandre Pivec je status parlamentarne stranke izkazovala predvsem z nasledstvom po delu stranke DeSUS, pregled vseh relevantnih pravnih virov, javno dostopnih podatkov in zlasti pretekle prakse RTV Slovenija pa je pokazal, da je bil zelo podoben primer že v letu 2014. Ob tem naj poudarimo, da prvotno mnenje pravne pisarne RTV Slovenija ni obsegalo vrednotenja navedb prijavitelja Naše dežele stranke dr. Aleksandre Pivec, kot tudi ne pretekle prakse RTV Slovenija v podobnem primeru. Ob tem dodatno pojasnjujemo, da je pregled pretekle prakse RTV Slovenija pokazal, da je bil Stranki Alenke Bratušek, prej Zavezništvu Alenke Bratušek, priznan status parlamentarne stranke na podlagi nasledstva dela stranke Pozitivna Slovenija in ne na podlagi obstoja poslanske skupine. Zgolj obstoj poslancev, ki so kandidirali na listi ene stranke, zdaj pa zastopajo drugo stranko, kakor tudi morebitni obstoj poslanske skupine v takem primeru v skladu z relevantnimi pravnimi viri ne zadostuje za kvalifikacijo take druge stranke kot parlamentarne stranke," odgovarjajo na Kolodvorski.
Odziv stranke DeSUS:
"Nedopustno je ravnanje stranke Naša dežela, ki se razglaša za pravno naslednico stranke DeSUS. Stranka DeSUS je celovita stranka in gre na volitve samostojno s kadrovsko zapolnjenimi vsemi volilnimi okraji.
Od kje pravica bivši predsednici stranke DeSUS, da si prilašča nasledstvo stranke, kateri je s svojimi dvomljivimi ravnanji naredila veliko škode na ugledu v javnosti. Poleg tega je izvedla napad na strankino članstvo, ki ga je pridobivala z lobiranjem pri predsednikih nekaterih občinskih odborov DeSUS.
Poslanska skupina DeSUS še vedno nosi naziv po stranki, ki je na volitvah presegla vstopni prag, da so poslanci prišli v državni zbor. Aleksandra Pivec torej manipulira z dejstvi in očitno vrši pritisk tudi na RTV Slovenija s konstrukcijo dejstev, ki ne morejo vzdržati strokovne pravne razlage. Pri tem gre z nivoja politične moči in vpliva za vpletanje v oglaševalski model v predvolilnem času.
Na nobeni podlagi stranka Naša dežela ne more biti uvrščena med parlamentarne stranke, saj gre za statusno nov subjekt, ki ji je skupno samo to, da je bila njena predsednica predhodno tudi predsednica stranke DeSUS. Stranka Naša dežela ni nastopala na prejšnjih volitvah in nikoli ni bila zastopana v državnem zboru.
Če po novem zadostuje, da lahko predsednica 'deduje' del stranke, pobere delček članstva in s prestopom poslancev po njeno postane parlamentarna stranka, se nam oblikuje precej drugačen sistem demokracije in nespoštovanja pravil.
Stranka DeSUS odločno protestira proti ravnanjem in potvarjanju dejstev Aleksandre Pivec."
Odziv Gibanja Svoboda:
"Odločitev RTV Slovenija, da kljub pritožbi stranke Gibanje Svoboda in očitnim kršitvam Zakona o Radioteleviziji Slovenija, stranki ne omogoči enakovredne zastopanosti na predvolilnih soočenjih - pri čemer istočasno s prikrojenimi pravili takšno sodelovanje omogoča drugim strankam – za Gibanje Svoboda ni presenečenje. Takšno ravnanje javne radiotelevizije kaže na podrejanje interesom politične opcije, ki sama izbira s kom se bo soočala na RTV in s kom ne.
V Gibanju Svoboda ponovno opozarjamo, da je RTV Slovenija pri določitvi programskega časa za volilne oddaje dolžna gledalce in poslušalce celovito obveščati o političnem dogajanju doma, tako da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost glede političnih strank, ki nastopajo na volitvah.
Za Gibanje Svoboda je bistvo javnih medijskih servisov, kot je RTV Slovenija, da volilcem/kam posredujejo celovite informacije o strankah in njihovih kandidatih in da imajo te skladno z zakonom za predstavitev enakovredne možnosti glede na svoj status. Tako lahko objektivno informirani volivke in volilci na volitvah lažje sprejemajo odločitve o tem, komu bodo zaupali svoj glas.
V Gibanju Svoboda se bomo na zavrnitev naše pritožbe ustrezno odzvali, od RTV Slovenija pa pričakujemo, da začne uresničevati svoje temeljno poslanstvo."
Odziv Maže Kociper (SAB):
"Javni zavod RTVS se je v obrazložitvi svoje današnje odločitve, da stranka Naša dežela dr. Aleksandre Pivec izkazuje izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa parlamentarne stranke, med drugim skliceval tudi na odločitev v primeru stranke Zavezništvo Alenke Bratušek leta 2014.
V Stranki Alenke Bratušek (pravna naslednica Zavezništva Alenke Bratušek) pojasnjujemo, da nikakor ne gre za "identične okoliščine", kot je zapisano v mnenju, RTV. Ne drži namreč, da obe stranki nista imeli ustanovljene poslanske skupine. Zavezništvo Alenke Bratušek je nastalo po razpadu stranke Pozitivna Slovenija, ko so se poslanci te stranke razdelili na dva praktično enaka dela. Iz enega dela stranke je nato nastalo Zavezništvo, ki je ustanovilo svojo poslansko skupino. Gre za situacijo, predvideno v 2. odstavku 31. člena Poslovnika Državnega zbora RS. Poslovnik hkrati določa, da se lahko nova poslanska skupina ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
Dne 13. junija 2014 je takratni predsednik državnega zbora tudi ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev poslanske skupine Zavezništvo Alenke Bratušek, ki jo je sestavljalo 10 poslancev. Zavezništvo Alenke Bratušek je torej imelo lastno poslansko skupino, kar mu je v skladu z 31. členom Poslovnika Državnega zbora omogočilo, da delo nadaljuje kot parlamentarna stranka."
