Asja Lednik Štrukelj
Spar je z novim letom uvedel spremembo pri unovčevanju kuponov, o čemer smo v Večeru že poročali. S 1. januarjem pa je kupce te trgovine pričakala še ena sprememba - na oddelku sadja in zelenjave so na voljo le še plačljive biorazgradljive vrečke. Zakaj so se odločili za ta korak in kakšno je stanje pri drugih trgovcih? Zakaj je še vedno pogosta praksa, da sta sadje in zelenjava pakirana v plastiko? Koliko trajnostnih ukrepov in kakšne so že sprejele trgovine?
V Sparu se zavedajo, da so plastične vrečke lahko velik okoljski problem, "saj so med desetimi najpogostejšimi odpadki, ki se znajdejo v naravi. Leta 2021 smo Evropejci porabili več kot 12 milijard zelo lahkih plastičnih vrečk". Dosedanja poraba plastičnih vrečk je bila tudi na Sparovih oddelkih sadja in zelenjave zelo visoka. Izračunali so, da bodo z menjavo teh vrečk letno prihranili 105 ton plastike.
Na spletu se je ob uvedbi plačljivih vrečk pojavilo nekaj kritik na račun njihove kvalitete, saj da naj bi se po eni uporabi že strgale. V Sparu pravijo nasprotno, torej da so vrečke primerne za večkratno uporabo. "Biorazgradljivo vrečko lahko kupci znova uporabijo, na primer za biološke odpadke, nato pa jo skupaj z odpadki enostavno odvržejo na domač kompost ali v zabojnik za biološke odpadke. Kakovost vrečk garantira naš slovenski dobavitelj, imajo pa tudi certifikat TÜV Austria 'OK Compost Home' in TÜV Austria certifikat 'OK Compost Industrial'. Certifikata zagotavljata, da se bo vrečka razgradila v procesih domačega in industrijskega kompostiranja."
Še vedno pa je možno tudi, da kupci vrečke za sadje in zelenjavo prinesejo s sabo. A opozarjajo, da morajo biti čiste in primerne za stik z živili, hkrati pa tudi takšne, da Sparovi zaposleni na blagajni lahko enostavno preverijo, da se izdelki v vrečki ujemajo s kodo za skeniranje.
Večina sadja in zelenjave ni predpakirana
V Sparu Slovenija sicer pravijo, da vse trajnostne spremembe uvajajo postopoma. Za zdaj so v celoti umaknili zelo lahke plastične vrečke na oddelku sadja in zelenjave. Da bi zmanjšali količino nepotrebnih odpadkov v svojih trgovinah, omogočajo nakupe brez embalaže oziroma s povratno embalažo ter v vseh trgovinah (z izjemo trgovine Spar City in franšiznih trgovin Spar partner) omogočajo vračilo steklenic v avtomatih. Za trajnostno delovanje skrbijo tudi na področju oskrbovalne verige, kjer za prevoz sadja in zelenjave iz Evrope ter iz skladišča v trgovine uporabljajo transportne zaboje za večkratno rabo IFCO. "Delež slednjih smo še povečali, poleg transporta pa jih uporabljamo tudi za ponudbo blaga na prodajnih mestih. Ti povratni zabojčki za večkratno uporabo omogočajo zmanjšanje odpadkov, emisij CO2 in porabe vode ter zlaganje povratne embalaže za boljši izkoristek, hkrati pa zagotavljajo pravilno hrambo in zaščito izdelkov. Poleg tega kupcem omogočamo nakup z lastno embalažo in v rinfuzi (živila in čistila), s čimer se embalaži popolnoma izognemo," v Sparu naštevajo področja, kjer so že pristopili k bolj trajnostnemu načinu poslovanja.
Mercator je že pred leti nadomestil nosilne vrečke s tistimi, ki so narejene iz 100-odstotno reciklirane surovine, pred več kot dvema letoma pa je omogočil tudi nakup posebnih vrečk za večkratno uporabo pri izbiri svežega sadja in zelenjave. Ne strinjajo se, da sta sadje in zelenjava še vedno (pre)pogosto v plastičnih ovojih. "Na naših policah je velika večina sadja in zelenjave v tako imenovani rinfuzi, torej ni predpakirana." Sveže sadje in zelenjava, ki nista predpakirana in torej dodatno ne obremenjujeta okolja s plastično embalažo, je, pravijo, njihova bistvena konkurenčna prednost v primerjavi z nekaterimi drugimi trgovci.
Iz Lidla Slovenija sporočajo, da se celovito lotevajo trajnosti. Eden od ciljev je tudi zaveza za zmanjševanje plastike, imenovana REset Plastic, h kateri so pristopili na ravni njihove krovne Skupine Schwarz. Na tem področju so si zadali konkretne cilje, med drugim zmanjševanje plastike in plastičnih materialov ter povečanje reciklatov v izdelkih lastnih blagovnih znamk. Pri izpolnjevanju vseh teh ciljev pospešeno napredujejo. "Tako se je konec leta 2022 na ravni družb Skupine Schwarz uporaba plastike v embalaži lastnih blagovnih znamk v povprečju zmanjšala za 26 odstotkov, sočasno pa se je povečala uporaba recikliranega materiala: v embalaži lastnih blagovnih znamk je bilo konec leta 2022 že 17 odstotkov reciklata."
O ukinitvi plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo so že razmišljali
Kako pa je z vrečkami? V Lidlu pojasnijo, da so leta 2018 kot prvi trgovec z živili v Sloveniji iz prodaje umaknili plastične vrečke. Tako lahko pri njih kupci že leta kupijo le še trajno vrečko, ki je narejena iz recikliranih materialov in je, pravijo, zelo vzdržljiva ter primerna za dolgotrajno uporabo. Kupijo lahko tudi bombažne in plastične biorazgradljive vrečke ter tri velikosti papirnatih vrečk različnih nosilnosti, ki nosijo FSC (trajnostni) certifikat.
Pomembne korake pri zmanjševanju plastike v vrečkah so v lanskem letu naredili tudi pri izdelkih iz Lidlove pekarne. Z zmanjšanjem debeline papirja ter zmanjšanjem in zoženjem plastičnega okna so na letni ravni prihranili okoli 9 ton plastike.
Prav tako so v okviru njihove strategije zmanjševanja uporabe plastike že razmišljali tudi o ukinitvi plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo, vendar pa ukrepa (še) niso izvedli, "saj še vedno proučujemo najboljšo možno alternativo. Biorazgradljive vrečke kot možna alternativa plastičnim so dražje, obenem pa njihova razgradnja prav tako ustvarja določeno mero ogljičnega odtisa v okolju. Zato smo kot okolju prijazno rešitev leta 2020 za nakup nepakiranega sadja in zelenjave kupcem ponudili trajnostne vrečke za večkratno uporabo iz blaga, ki so s pomočjo nenehnega spodbujanja uporabe postale zelo priljubljene. Prav tako vse več kupcev s pomočjo lastnih, doma izdelanih vrečk za večkratno uporabo kupuje tudi nepakirano sadje in zelenjavo in glede uporabe le-teh nimamo omejitev".
Kadar embalaža sadja in zelenjave vsebuje plastiko, je to običajno zato, ker tovrstna živila prispejo iz oddaljenih krajev in so zaradi ohranjanja svežine dodatno zaščitena, še pojasnijo.
V dveh letih razdelili več kot 50.000 brezplačnih vrečk za večkratno uporabo
V Tuševih trgovinah so na oddelkih sadja in zelenjave kupcem na voljo vrečke za enkratno uporabo. Trenutno ne razmišljajo o tem, da bi bile plačljive. "V preteklih dveh letih smo izvedli več akcij, v katerih smo kupcem razdelili več kot 50.000 brezplačnih vrečk za večkratno uporabo na oddelku sadja in zelenjave, vendar se praksa uporabe omenjenih vrečk še ni uveljavila," pravijo.
Tudi v Hoferju zagotavljajo, da skrb za okolje postavljajo med ključne vrednote. Plačljive biorazgradljive vrečke za sadje in zelenjavo so v njihovih trgovinah uvedli v novembru 2019, kupcem pa še vedno ponujajo možnost uporabe brezplačnih lahkih plastičnih vrečk. Te so pri kupcih pogosta izbira, a po njih posegajo vedno manj. "Odločitve o njihovem popolnem umiku še nismo sprejeli. Pri Hoferju lahko kupci nepakirano sadje in zelenjavo namesto v plastične vrečke ob nakupu naložijo tudi v lastno embalažo, kot so mrežaste vrečke za večkratno uporabo. Te so občasno na voljo tudi v naši posebni ponudbi."
Na področju sadja in zelenjave si prizadevajo tudi za širitev ponudbe nepakiranih izdelkov oziroma izdelkov, pakiranih v trajnostno embalažo. "Zaradi laserskega označevanja izbranega sadja in zelenjave uporaba embalažnih folij ali nalepk namreč ni več potrebna. Pri ostalem sadju in zelenjavi pa je tam, kjer je to le izvedljivo, uporabljena biorazgradljiva embalaža, kot je na primer mrežica iz lesnih vlaken. Prav tako je večina sadja in zelenjave v trgovinah na policah postavljena v zaboje za večkratno uporabo. Te uporabljamo tudi za prevoze kruha, peciva, zelenjave, svežega mesa in svežih jajc iz skladišč do trgovin, kjer je le mogoče."
